Vitamin D je v dveh oblikah, kot vitamin D2 (ergokalciferol) in D3 (holekalciferol). Prvega najdemo v rastlinskih živilih, drugega v živilih živalskega izvora – ta lahko pri sončni svetlobi pod vplivom UVB-žarkov nastaja tudi v koži. Vitamin D ima velik pomen pri uravnavanju metabolizma kalcija, ki je pomemben pri vzdrževanju zdravja kosti in mišic. Zdravniška zbornica Slovenije opozarja, da vitamin D3 pozitivno vpliva na prebolevanje covida-19 in drugih respiratornih okužb. Novosprejeta slovenska priporočila svetujejo, da ga v obliki prehranskih dopolnil v zimskih mesecih jemljemo vsi.
V slovenski prehrani je vitamina D3 izjemno malo, nekatere države, denimo na področju Skandinavije, ga zato dodajajo mlečnim izdelkom.
Nedavna nacionalna raziskava Nutrihealth (Inštitut za nutricionistiko, Ljubljana), ki so jo opravili na reprezentativnem vzorcu zdravih Slovencev, starih od 18 do 74 let, je ugotovila, da ima v jesensko-zimskem obdobju približno 80 odstotkov odraslih Slovencev pomanjkanje vitamina D, kar našo državo uvršča med tiste z izjemno visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D. Ta dokazano zmanjša pojavnost akutnih okužb dihal, njegovo pomanjkanje pa je povezano z večjim tveganjem za covid-19. Načeloma imajo v državah, kjer imajo nižje povprečne ravni 25(OH)D (serumska koncentracija 25-hidroksi-vitamina D), večjo incidenco okužb s sars-cov-2 in večjo smrtnost (Italija, Francija, Španija, Švica). Na testiranju za covid-19 v Chicagu so imeli tisti z ravnmi 25(OH)D pod 50 nmol/L za 1,77-krat večje tveganje za pozitiven test – okužbo.
Umirja pretirano vnetje v pljučih
Nedavno so objavili rezultate interventne randomizirane raziskave, v kateri so 50 bolnikom s potrjeno covid-pljučnico dajali relativno visoke odmerke vitamina D, 26 bolnikom pa ne. »Vitamin D, če ga pacienti dobijo dovolj zgodaj, pomaga preprečiti prehod kritičnosti v višje stanje in potrebo po intenzivnem zdravljenju,« pove Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterologije. »Le eden od petdesetih bolnikov v prvi skupini je potreboval pomoč na enoti za intenzivno terapijo, medtem ko je pomoč na intenzivni enoti potrebovala kar polovica druge skupine, v kateri je bilo 26 bolnikov. Vsa preostala terapija je bila v obeh skupinah povsem enaka.« Ugodni izid te interventne raziskave nam sporoča, da vitamin D pri bolnikih z virusnimi okužbami dihal umirja pretirano vnetje v pljučih (citokinski vihar), ki je pogubno za nekatere bolnike s covidom-19.
Od 1000 do 2000 enot dnevno
Naše telo samo tvori dovolj vitamina D, če nekajkrat na teden po približno 15 minut izpostavljamo soncu obraz, roke in dekolte ali druge dele kože. Kolikšni pa naj bi bili odmerki od septembra do aprila, ko zgolj z UVB-žarki v koži ne moremo ustvariti dovolj vitamina D? Ker ga moramo vnesti s hrano, se pojavi problem, saj je v slovenski prehrani vitamina D3 izjemno malo. »Nekatere države, denimo skandinavske, imajo strategijo umetne bogatitve mlečnih izdelkov z D3. Ribe s severa nam bi seveda koristile, a bi bilo treba denimo dnevno pojesti tri kilograme lososa, da bi zaužili 2000 enot, kolikor jih je v tem času zaželeno. Za preventivo priporočamo od 1000 do 2000 enot dnevno. Tistim pa, ki poleti ne morejo biti izpostavljeni soncu, starejšim nepokretnim, oskrbovancem domov in podobnim, svetujemo tak vnos vse leto,« poudari Darko Siuka, dr. med.
Granulomatoze
Pri odmerjanju je seveda treba biti previden. Pozorni naj bodo predvsem tisti, ki imajo že znane povišane vrednosti kalcija ali nekatere granulomatoze. Mednje sodijo denimo tuberkuloza, sarkoidoza, lepra. Imunske celice v granulomih lahko namreč nenadzorovano aktivirajo 25(OH)D v hormon D, katerega povečana koncentracija lahko povzroči hiperkalcemijo in ledvične kamne. Podobno lahko učinkujejo nekatere limfomske celice, zato pri bolnikih s temi boleznimi vitamin D nadomeščamo zelo previdno, varno šele tedaj, ko je osnovna bolezen v remisiji.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: