Pravilna drža in redna telesna aktivnost delata čudeže. Katere spremembe naj za boljše počutje vnesemo na nakupovalni seznam? Sadje in zelenjavo zaradi bogastva vitaminov, rudninskih snovi in vlaknin jemo kadar koli in v poljubni količini, kajne?

Ne. Predvsem sadje ima preveč sladkorjev, kar spodbuja izločanje inzulina. Ta hormon pa nas sili, da jemo še čokolado in beli kruh. Če pogledamo glikemični indeks sadja, vidimo, da lahko nevede vnesemo v telo ogromno sladkorja. Denimo, visok glikemični indeks ima lubenica (75), srednji glikemični indeks vsebujejo banane in melone (60), svež ananas, papaja, jagodna in marelična marmelada imajo vrednost 55, brusnice, posušen rdeči ribez, grozdje in sveže iztisnjen pomarančni sok pa 45. Sadje z nizkim glikemičnim indeksom so kutina, sveže marelice, breskve, fige, pomaranče in suhi jabolčni krhlji (35); češnje, borovnice, maline, rdeči ribez, grenivka, sveže jagode, robidnice (25); limete in limone imajo vrednost 20, črni ribez 15. Če pogledamo zelenjavo in njen glikemični indeks, vidimo, da vsebuje zelo malo ogljikovih hidratov. Zelo nizek glikemični indeks (15) imajo artičoke, bučke, blitva, šparglji, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, cikorija, endivija, čebula, čili, kumara, kalčki, gobe, hren in mladi stročji fižol. 

Zjutraj poleg zajtrka popijte skodelico mleka ali jogurta, čez kakšne pol ure pa limonado. Limona in vitamin C bosta pomagala, da se bo kalcij pravilo razgradil in tudi pravilno skladiščil. 

Številne ženske se pred poletjem trudimo z dietami za vitko linijo. Na kaj naj bomo posebej pozorne?

Prva zakonitost zdrave diete je – jejte! In to na dve uri in pol do tri ure. Zdrava dieta ni stradanje in hiranje, naše celice si zapomnijo nespamet in nepravilno prehrano. Prej ali slej ne bodo več želele sodelovati in zato se zgodi, da se zredimo že ob pogledu na hladilnik ali kozarcu vode. Če želimo zdravo preoblikovati telo, je pomembno, da jemo hrano, ki ima nizek glikemični indeks, poleg tega se vedno vprašajmo, kje so beljakovine. Pri razstrupljanju je poleg beljakovin ključen kalcij, ki nase veže odvečne kisline in jih spreminja v soli – te se izločijo iz telesa prek ledvic in mehurja.



Ženske bi morale razmišljati o okostju v starosti, preden je prepozno. Vemo dovolj o kalciju? 

Ste že pomislili, če ste kar naprej raztresene, pozabljive in vam gre vse na živce – kaj če vam manjka kalcija? A mineral mora biti iz naravnega vira – jajca, školjke itd. Če je iz umetnega vira ali iz koral, se lahko zgodi, da telo »kamenja« ne prepozna in ga skladišči na sklepe in kosti. Zato nasvet: zjutraj poleg zajtrka popijte skodelico mleka ali jogurta, čez kakšne pol ure pa limonado. Limona in vitamin C bosta pomagala, da se bo kalcij pravilo razgradil in tudi pravilno skladiščil. Po drugi strani boste v telo vnesli beljakovine, ki pomagajo pri izdelavi snovi glutation.

Kaj je glutation?

Snov, ki jo najdemo v vsaki celici telesa. Skrivnost njene moči je v žveplu. Žveplo je lepljiva, smrdljiva molekula, ki deluje kot lebdeči papir, na katerega se lepijo vse slabe snovi v telesu, kot so prosti radikali, in težke kovine, kot so živo srebro, kadmij in aluminij. Žveplo in vitamin C se vežeta skupaj in pripomoreta k tvorjenju kolagena, kar vpliva na hitrejše celjenje ran, čvrstejšim dlesnim, lepšemu videzu kože, las in nohtov.

Ko je v telesu preveč strupov in premalo vitaminov in mineralov, ki pomagajo pri razstrupljanju, se to najprej pozna prav na hormonskem ravnovesju. 

Glutationa ne moremo zaužiti kot prehransko dopolnilo, pač pa je nujno, da telesu vsak dan zagotavljamo dovolj aminokislin, da se lahko nemoteno tvori.

Glutation se izdela iz treh aminokislin – glicina, glutamina in cisteina – potrebujemo pa še mineral selen in vitamin C. Selen dobimo v čebuli, česnu, brokoliju, paradižniku in brazilskih oreščkih, vitamin C pa v vsej sveži zelenjavi in sadju. Aminokisline glicin, glutamin in cistein so v naslednjih živilih: pršut, piščanec, puran, raca, jajca ter mlečne beljakovine, kot so mleko, skuta, sir, jogurt in sirotka (živalski viri); rastlinski viri so pistacije, rdeča paprika, česen, čebula, brokoli, zelje, brstični ohrovt, oves, pšenični kalčki, šparglji in korenček. Aminokisline gradijo celice, razstrupljajo telo, krepijo imunski sistem, hormonsko ravnovesje in pospešujejo preoblikovanje telesa. Omenjena hrana vsebuje tudi dragocene vitamine in minerale, ki pripomorejo k razstrupljanju telesa. Če želimo proces pospešiti, dnevno uživajmo česen, ker vsebuje tako selen in žveplo kot vitamin C in nekatere vitamine B. Telo se razstruplja dopoldne. 



Kako ga očistimo težkih kovin – hormonskih motilcev?

Težke kovine, kot so aluminij, živo srebro in svinec, se vežejo z drugimi minerali. Denimo, živo srebro se veže s cinkom, jodom, magnezijem, silicijem in selenom. Aluminij se veže s silicijem, fosforjem in fluorom. Svinec se veže s silicijem in kalcijem. To morda ne pove dosti, zato naj razložim. Ko je v telesu preveč strupov in premalo vitaminov in mineralov, ki pomagajo pri razstrupljanju, se to najprej pozna prav na hormonskem ravnovesju. Ko dodamo raznovrstno in zdravo hrano, se telo začne razstrupljati. Ključni element pri tem je kalcij. Dnevno ga potrebujemo vsaj 1000 mg; da pa se sploh veže, potrebujemo še magnezij, vitamin D3 in vitamin C. Magnezija potrebujemo vsaj 500 mg oziroma mora biti v razmerju s kalcijem 1 : 2 v korist kalcija. Priporočam, da posežete po dobrem prehranskem dopolnilu, ki vsebuje 1000 mg kalcija, 500 mg magnezija, 10 mikrogramov vitamina D3 in 1000 mg vitamina C. Poleg tega priporočam uživanje kravjega ali kozjega mleka. Ena skodelica kravjega mleka vsebuje kar tri mikrograme vitamina D, skodelica kozjega mleka je bogatejša – kar šest mikrogramov vitamina D ima! Kravje in kozje mleko vsebujeta tudi kalcij in magnezij, ki sta potrebna za razstrupljanje telesa. Torej lahko brez slabe vesti ovržemo teorijo »proč z mlekom, ker zakisa telo in povzroča sluz v njem«. Seveda je to skodelica mleka iz ekološke pridelave.