Poletje je pred vrati in kmalu bomo skočili v kopalke. Ali pa ne, godrnjate, ko ogledujete svojo podobo v ogledalu? Se je čez zimo nakopičilo tu in tam malce preveč? Če želite izgubiti kak kilogram, ste si morda izbrali prehrano z manj ogljikovimi hidrati, morda pa ste to skupino živil preprosto črtali s seznama. Izsledki nove raziskave kažejo, da prehrana, ki vključuje tudi ogljikove hidrate – predvsem kompleksne, z visoko vsebnostjo vlaknin –, pravzaprav pomaga pri hujšanju. Dobri ogljikovi hidrati so sestavljeni ogljikovi hidrati, denimo sadje in zelenjava (zlasti temno listnata), oreški in semena, stročnice in cela žita – ajda, kvinoja, ovsena kaša in kosmiči, proso, polnozrnati izdelki, rjavi riž, ki so odlično gorivo za naše mišice in možgane. Na univerzi Wollongong v avstralskem Novem Južnem Walesu z nižjo telesno težo najbolj povezujejo polnozrnate izdelke, tiste z najvišjo vsebnostjo vlaknin.



Pravi rjavi riž

Raziskava, ki je sledila večji klinični študiji s 377 odraslimi, je ugotavljala, koliko je izbira polnozrnatih izdelkov vplivala na njihovo težo. Za vsak kos polnozrnatega kruha ali pol skodelice rjavega riža je bil indeks telesne mase nižji za 0,36 kg/m2, prav tako sta bila nižja teža in manjši obseg pasu. Rezultati jasno kažejo, da uživanje polnozrnatih izdelkov dobro vpliva na težo in splošno zdravje, pa vendar ostajajo bolj priljubljeni beli kruh, bele žemljice, testenine in beli riž.

Za dosego cilja, torej manj kilogramov, še raje pa zaradi zdravja, se ni treba odpovedati ogljikovim hidratom, zlasti ne kompleksnim, ki so prehransko kakovostna živila. Žitarice, sadje, zelenjava so naravni vir mineralov, vitaminov ter vlaknin, ki pripomorejo k sitosti, zato jemo manj, uravnavajo tudi delovanje črevesja. Obenem blagodejno vplivajo na energetsko ravnovesje telesa. Brez zdravih ogljikovih hidratov se namreč hitro počutimo izčrpane, izžete in nejevoljne, s slabšo koncentracijo. Če bomo ob tem poskrbeli še za redno gibanje, smo na konju. Pardon, v kopalkah.

Presežek maščobe
Ogljikovi hidrati so za telo vir energije. V večjih količinah so v žitih in izdelkih iz žit (kruh, testenine), sadju, zelenjavi, stročnicah, mleku, gaziranih in negaziranih sladkih pijačah ter sladicah. V prehrani odraslih naj bi prispevali vsaj 50 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, pri čemer naj bodo v večini sestavljeni ogljikovi hidrati, omejimo uživanje živil, ki vsebujejo veliko enostavnih ogljikovih hidratov (tista, katerih glavna sestavina je sladkor, denimo sladkarije, živila z dodanim sladkorjem in sladkorjem v tekoči obliki). Telo nima mehanizma za dolgotrajno hranjenje večjih količin ogljikovih hidratov, presežki se kopičijo v telesu v obliki maščobe.