Kot pojasnjuje profesor psihologije William Chopik z univerze v Michiganu, je v študiji sodelovalo dobrih 270.000 ljudi, zaupali pa so podatke o svojem preživljanju prostega časa, odnosih, splošnem počutju in sreči. In najvišje med vrednotami so ocenili prav družabno življenje, kamor so šteli predvsem odnose s prijatelji, pa tudi z družino, pojasnjujejo avtorji raziskave, ki ugotavljajo, da lahko pomanjkanje pomembnih stikov občutno vpliva na pojav kroničnih obolenj.



»Če imamo prijatelje v jeseni življenja, so to očitno ljudje, s katerimi imamo stike že zelo dolgo,« pojasnjuje Chopik. »V poznejši življenjski dobi smo pri druženju izbirčni, takrat veliko bolj cenimo prave prijatelje, površinske stike pa praviloma odpišemo. Ostajajo poglobljeni odnosi, tisti, ki nam veliko pomenijo in nas osrečujejo.« In če je smeh pol zdravja, lahko razumemo, da je prijetno druženje s prijatelji dobra naložba.



Prijatelji pa se velikokrat izkažejo za bolj priljubljene kakor družinski člani. S temi namreč pogosto ohranimo stike zgolj zaradi obveznosti, sploh če se kateri od njih znajde v vlogi skrbnika. Seveda nas osrečujejo tudi odnosi s sorodniki, a ti so pogosto obremenjeni s številni dejavniki in morebitnimi nesoglasji iz preteklosti, prav zato so stiki s prijatelji toliko pristnejši in praviloma prinašajo več radosti v življenju posameznika.  



A ključno je, da na stara leta nismo osamljeni: vsakdo potrebuje osebo, s katero bi lahko delil dobra in slaba občutja, žalost in veselje, vse pa kaže, da sta družbena izolacija in odtujenost vse pogostejši težavi prebivalcev zahodnega sveta. Osamljeni pogosto obolevajo za depresijo, rakom in sladkorno boleznijo, kljub temu pa kot svojo največjo težavo navajajo prav pomanjkanje prijateljev. Bolezni so na drugem mestu, tretje pa so šele finančne težave.