Večina maščob, ki jih zaužije človek (živalska mast in rastlinska olja), je v obliki trigliceridov, iz treh maščobnih kislin in glicerola sestavljenih molekul,« pišeta v uspešnici Bemumast – Z uživanjem maščob do vitkosti in dobrega počutja Tjaša Vrhovnik in prehranski strokovnjak Gašper Grom. »Med presnovo te molekule običajno razpadejo na sestavne dele, maščobne kisline in glicerol, ki so za organizem uporabnejši. Pomemben lipid, ki ga zaužijemo, je tudi holesterol. Obe vrsti lipidov – trigliceride in holesterol – merimo tudi kot krvne maščobe oziroma lipide, ni pa nujno, da je koncentracija krvnih lipidov v pozitivni vzročni povezavi s količino zaužitih prehranskih maščob.« 


Vse bo dobro

Če vzročne povezave ni, je morda potem mogoče, da vam krvna preiskava pokaže visok holesterol, vam pa se od hudega ne bodo že jutri zamašile žile, nakar vas bo sredi travnika pobralo? Kdo je »kriv« za ta mit? Ancel Benjamin Keys, ameriški znanstvenik. Je avtor hipoteze, ki je trdila, da uživanje maščob vodi do povišanega holesterola, ta do ateroskleroze in rezultat so srčno-žilne bolezni. »Prvič jo je predstavil leta 1952,« zapišeta. »S hipotezo ni nič narobe – mnoge teze in hipoteze v znanosti se preverijo in ovržejo. Glavna težava z dediščino dr. Keysa je, da je podatke, ki so potrjevali njegove teze, izbiral izjemno selektivno in ignoriral podatke iz lastnih raziskav, ki so na tezo metali veliko senco dvoma. In namesto da bi svojo tezo ovrgel, kot bi bilo prav, je kot skrben vrtnar porezal vse, kar bi njegovi rožici škodilo. In to vse ni bil samo plevel.«

Ko torej dobite izvide krvnih preiskav, dobite izračunane podatke o količini holesterola LDL. A ta podatek govori samo o skupni količini holesterola LDL, ne pove pa nič o številu LDL-delcev oziroma nič o njihovi velikosti. »Teoretična možnost je, da imate zelo visok LDL, ampak majhno število delcev LDL (to pomeni, da so delci veliki) – to bi bila za vas dobra novica. Zakaj je tako?« se sprašujeta tudi avtorja in seveda podata odgovor: »Merjenje točne količine in velikosti delcev LDL je zahtevnejše, traja dlje in je dražje, zato v rutinskih preiskavah dobite izračunano oceno mase holesterola LDL, ne pa podatka o velikosti delcev.

Kljub temu ni vse tako črno. Za zdaj kaže, da lahko približno količino majhnih ali velikih delcev LDL ocenimo s koncentracijo trigliceridov. Več imate trigliceridov, več je manjših delcev LDL, in nasprotno.« In problem so v resnici trigliceridi. Njihova visoka koncentracija in nizki HDL je tisti pravi problem. 


Zlobna jajca

Če bi vam kdo svetoval, da lahko vsak dan brez posledic (še več, s koristmi!) uživate jajca, bi zamahnili z roko, češ da vi veste bolje. Kajti več jajc, več holesterola. In spet – hitra smrt sredi travnika. Ne bo držalo. Leta 2013 je v randomizirani, slepi in kontrolirani raziskavi skupina 20 posameznikov dnevno zaužila tri cela jajca, skupina 17 posameznikov pa sorazmerno količino jajčnega nadomestka brez rumenjaka. »Obe skupini, sestavljeni iz posameznikov s presnovnim sindromom, sta se sicer prehranjevali po dieti z zmernim vnosom ogljikovih hidratov (od 25 do 30 odstotkov dnevnega energijskega vnosa),« zapišeta avtorja prve slovenske knjige o prehrani LCHF. »Po 12 tednih se je izkazalo, da se je aterogeno tveganje zaradi koncentracije krvnih maščob izboljšalo pri obeh skupinah. Znižale so se med drugimi plazemske vrednosti trigliceridov, malih in srednjih delcev holesterola LDL, povečal pa holesterol HDL, veliki delci holesterola LDL, vendar so prav pri holesterolu HDL boljše rezultate dosegli posamezniki v skupini, ki je uživala jajca.«