Res je, da se začne že pred 40. letom naša presnova upočasnjevati, a ne tako drastično, da bi bila lahko kriva za vse naše kilograme, ki smo si jih nabrali »čez noč«. Tempo, s katerim sepresnova upočasnjuje, je namreč minimalen. Če se redimo, torej ne moremo s prstom kazati zgolj na presnovo. Če se redimo, v večini pomeni, da se vse manj gibamo.

Presnova ni le ena

To obenem pomeni, da je nemoč ob nabiranju kilogramov samo navidezna, kajti okno možnosti, kako poskrbeti zase, je široko odprto. A najprej moramo razumeti, kaj presnova sploh pomeni. Gremo po vrsti. Bazalna presnova je merilo, koliko pokurimo, ko počivamo; predstavlja minimalno količino kalorij, ki jih potrebujemo za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij in procesov. Kakršna koli je že vaša, usodno vplivati nanjo ni mogoče. A tukaj se vse šele začne. Kako kurimo zaloge, je odvisno od več dejavnikov.



Ko jemo, porabimo drobceno število kalorij. Dogajanje imenujemo termični učinek hrane, ki predstavlja količino energije, ki jo potrebujemo za prebavo, absorbcijo in presnovo hranilnih snovi, je tudi energija, ki jo živčevje porabi za uravnavanje metabolizma. In kaj ima največji termični učinek? Beljakovine. Dokaz, da sto kalorij beljakovin in sto kalorij ogljikovih hidratov našemu telesu daje različno količino energije.

Žal, migati je treba

Ne glede na to, ali hodimo po stopnicah, se potimo v telovadnici ali fizično naprezamo kakor koli drugače, aktivnost dobro dene našemu telesu. Še več, po učinkoviti vadbi, čeprav že miruje, pokuri več kalorij, kot bi jih v tem času, če bi poprej denimo mirovali. Têrmin, ki ga ob tem uporabljamo, je pribitek porabe kisika po vadbi, količina dodatnega kisika, ki ga telo porabi v mirovanju zaradi predhodne vadbe.

Če se torej želite zares spopasti s povišano telesno težo, morate povečati količino fizičnih dejavnosti. Tecite ali hodite, le gibajte se! Ne ve se sicer, zakaj, a podatki kažejo, da smo z leti tudi vedno manj občutljivi za hranilne vrednosti živil, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Hrana naj nikakor ne bo nekaj, kar med opravki povsem naključno zmečete vase. Na krožnik si ne devajte enormnih količin, da bi ga nato do čistega spraznili še s prsti, kot ste bili naučeni doma: Pojej vse, prej ne greš od mize.



Oh, spet Okinava

Vedno je presunljiva zgodba o Okinavi. Je edina japonska pokrajina brez vlakov. Ljudje pešačijo. Prav tako je edina pokrajina, v kateri so izpolnili priporočilo japonske vlade, naj uživajo manj kot deset gramov soli na dan. V študiji stoletnikov z naslovom Program Okinava je Bradley J. Willcox, dr. med., ki se je prehrani na tem delu sveta posvečal kar 25 let, ugotovil, da domačini uživajo raznovrstno hrano, predvsem rastlinskega izvora. Na dan pojedo pet obrokov zelenjave ali sadja.

Japonci vsak dan jedo beli riž, dopolnijo pa ga z ajdovimi in jajčnimi rezanci, glavnima vrstama testenin. Sladkorja v neposredni obliki skoraj ne uživajo, če pa ga, je trsni. Otočani v poprečju trikrat na teden jedo ribe, meso le enkrat tedensko. Dnevno zaužijejo manj kalorij, kot je japonsko povprečje.

Manj je več

Omejitev kalorij je ena najučinkovitejših tehnik za daljše življenje. Če jih telo redno dobiva dovolj ali celo več, se poleni, utrudi in porabi veliko energije za prebavljanje. Če pa nam rutina delovnika ne dopušča, da bi se redno držali pravila 80 : 20, pravila torej, ki vzdržuje stanje »čisto malo lakote«, je pametno, da enkrat ali dvakrat tedensko vnos hrane močno omejimo, druge dni pa jemo normalno. Prebavnemu sistemu bomo s tem naredili veliko uslugo.



Seveda ne smemo pozabiti na zeleni čaj, ki uravnava raven holesterola in krvni tlak ter znižuje raven sladkorja v krvi, že več stoletij pa velja za močno zdravilno živilo.

To se sprašujem tudi jaz

Misao Okava je umrla maja 2015, stara sto sedemnajst let, bila je sedemindvajset dni v domu starostnikov v Osaki. Ko so jo specialisti spraševali o njenih navadah, je odgovorila: »Jem suši in spim.« Na vprašanje, kaj je skrivnost njenega dolgega življenja, je hudomušno izjavila: »To se sprašujem tudi jaz.«



Vedno je presunljiva zgodba o Okinavi. Je edina japonska pokrajina brez vlakov. Ljudje pešačijo. Prav tako je edina pokrajina, v kateri so izpolnili priporočilo vlade, naj uživajo manj kot deset gramov soli na dan. V študiji stoletnikov z naslovom Program Okinava je Bradley J. Willcox, dr. med., ki se je prehrani na tem delu sveta posvečal kar 25 let, ugotovil, da domačini uživajo raznovrstno hrano, predvsem rastlinskega izvora. Na dan pojedo pet obrokov zelenjave ali sadja.