Nekoč družinski zaklad
Domovina tega starodavnega napitka so kavkaške gore, kjer ga poznajo že več kot tisočletje. Kefirjeva zrna naj bi nastala po naključju, ko so sveže mleko fermentirali v vrečah iz kozjih kož. Nekoč so bila zelo cenjena in družinsko premoženje, ki se je prenašalo iz roda v rod. Obenem so bila skrbno čuvana skrivnost. Šele v začetku 20. stoletja se je izdelava razširila po Rusiji, kjer je naravni napitek še danes zelo priljubljen.
Bogastvo zdravilnih snovi
Kefir je mlečni napitek penaste strukture, kislega okusa, proizveden z delovanjem skupka mikroorganizmov – bakterij in kvasovk. Te se prehranjujejo z ogljikovimi hidrati v mleku in jih spreminjajo v enostavnejše, lažje prebavljive snovi. Pri tem se sproščajo vitamini B-kompleksa, protimikrobne snovi in ogljikov dioksid. Poln je vitaminov (A, D, E, K, B1, B12), mineralov (kalcij, magnezij, fosfor ...), koristnih beljakovin in encimov. Vsebuje probiotične bakterije, ki nudijo podporo prebavi in spodbujajo delovanje imunskega sistema. Zaradi številnih zdravilnih lastnosti mu pravijo tudi eliksir življenja.
Najboljši je domači kefir
Večina industrijsko proizvedenega kefirja ni enakovredna domačemu, ker ga ne proizvajajo s pomočjo žive kulture, temveč z instantno, ki vsebuje bistveno manj mikroorganizmov. Za domačo izdelavo potrebujemo samo kefirjeva zrna in mleko. Če ne poznate nikogar, ki bi vam zrna odstopil, pobrskajte po spletnih straneh. Kar nekaj ponudb je na voljo, mnogi pa so zrna pripravljeni podariti, kar je najbolj prav. Ne potrebujemo jih veliko, saj se hitro namnožijo.
Preprosta priprava kefirja
Za dober lešnik kefirjevih zrn stresemo v steklen kozarec s širokim grlom ali keramično skodelico in prelijemo z mlekom. Uporabimo lahko katero koli mleko, tudi trajno. Za hitrejšo fermentacijo naj bo toplo, a ne vroče, ker lahko visoka temperatura uniči mikroorganizme. Posodo pokrijemo s krpo ali krožnikom, toda ne nepredušno, da lahko izhajajo plini. Bolj ko je posoda zaprta, močnejša je fermentacija in okus kisel. Kozarec hranimo na sobni temperaturi, a stran od neposrednega sonca. Višja je temperatura, hitreje rastejo zrna in nastaja kefir.
Pripravljen je v dobrih 24 urah, odvisno od temperature prostora in količine oziroma kakovosti zrn. Ker se včasih v posodi nabira prozorna tekočina, ga je dobro občasno premešati. Domači kefir nikoli ni čisto enak ne po okusu ne teksturi. Vsak mora sam ugotoviti, kakšen mu najbolj ustreza, in temu prilagoditi čas fermentiranja. Zdravilen je vsak.
Uporabite posodo in pribor iz naravnih materialov
Pred zaužitjem ga precedimo in tako ločimo zrna, ki jih potrebujemo za novo izdelavo. Zrnca lahko brez škode tudi pojemo, čeprav niso najbolj privlačnega videza. Kefir lahko hranimo v zaprti posodi na hladnem tudi več tednov, vendar postaja vedno bolj kisel. Pri pripravi in uživanju priporočajo uporabo pribora iz naravnih materialov: stekla, keramike, lesa. Tudi plastika naj bi imela prednost pred kovino, iz katere se lahko zaradi kislin izločajo škodljive snovi.
Škoduje tudi klorirana voda, zato zrn ne spirajte. Kefirjeva zrna shranimo v hladilniku v malo tekočine – mleka. Tako lahko obstanejo tudi več tednov, saj na hladnem rastejo zelo počasi. Kadar želimo, jih aktiviramo na sobni temperaturi in prilijemo mleko. Zrna je mogoče tudi zamrzniti, če jih ne nameravamo uporabljati dlje ali jih želimo imeti za rezervo. Tako se ohranijo vsaj pol leta, običajno še precej dlje.
Kefir lahko naredite tudi brez mleka
Kefirjev napitek je mogoče pripraviti tudi iz drugih tekočin – kompota, sojinega, riževega, mandljevega ali kokosovega mleka, je pa bolj podoben kisli pijači. Ker se bakterije hranijo z laktozo, ki je v navadnem mleku, je treba kulturo na približno teden dni za 24 ur namočiti v mleko, da ostane aktivna. Upoštevajmo, da kefirjeva zrna v drugih tekočinah rastejo veliko počasneje kot v živalskem mleku.
Številne koristi in pestra uporaba
Kefir je priporočljiv za uživanje v vsakem življenjskem obdobju. Je lahko prebavljiv, uravnava prebavo in delovanje črevesja, odpravlja zaprtost, pomirja živčni sistem. Če dovolj dolgo fermentira, ga lahko uživajo tudi bolniki z laktozno intoleranco, saj je laktoza spremenjena v mlečno kislino.
Uporabljamo ga podobno kot jogurt. Okus popestrimo z dodajanjem semen, svežih ali posušenih zelišč, začimb, sadja, obnese se v solatnih prelivih, smutijih, omakah in juhah namesto smetane.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: