Pri okužbah so lahko prizadeta zgornja (nos, obnosne votline, žrelo, nebnici), srednja (grlo, sapnik), spodnja dihala (sapnice, pljuča) ali več predelov sočasno – odvisno od povzročitelja. Med bakterijskimi povzročitelji so pri otrocih na prvem mestu pnevmokoki, drugače pri njih več kot tri četrtine okužb dihal povzročajo virusi; najpogostejši je respiratorni sincicijski virus (RSV), poleg njega pa adenovirus, virusi parainfluence in gripe (influence) ter drugi. Prenašajo se s kužnimi kapljicami, ki jih oboleli širijo s kašljem in kihanjem ter z neposrednim stikom.



Okužba dihal

Okužbe zgornjih dihal se kažejo s prozornim tekočim izcedkom iz nosu in kašljem, ki je sprva suh, nato je izkašljana sluz vse bolj belkasta. Takšne virusne okužbe dihalnih poti izzvenijo same. Prizadetost spodnjih dihal se najpogosteje kaže kot bronhiolitis, to je vnetje najmanjših dihalnih poti v pljučih, lahko kot bronhitis in redkeje kot pljučnica. Bronhiolitis običajno povzroči respiratorni sincicijski virus (RVS) in je zelo nalezljiv. Sprva se bolezen izraža kot prizadetost zgornjih dihal z zamašenim nosom, smrkanjem, kašljanjem, lahko tudi z rahlo povišano telesno temperaturo. Če virus napreduje v spodnja dihala, se to izraža v izrazitejšem kašlju, težjem in pospešenem dihanju, z utrujenostjo in povišano telesno temperaturo ali pa tudi ne. Dobro je vedeti, da pri otrocih, posebno najmlajših, vročina ni edino merilo za resnost bolezni. Zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni lajšanje težav. Poskrbeti je treba za prehodnost nosu – dobro je spiranje s fiziološko raztopino –, za pitje veliko čaja – dobra izbira je zeliščna mešanica, ki ni dodatno slajena –, če je kašelj suh in moteč, bo pomagala tudi žlica medu.



Kdaj je treba obiskati pediatra?

Pri vročini, ki traja več dni, če otrok zavrača zlasti pitje tekočine, ima otečene sklepe ali okončine, ob znakih oteženega dihanja, gnojnega izmečka in slabega splošnega počutja. Pri pregledu bo pozoren na dihalne poti; vrsta kašlja je kar pomemben simptom pri postavitvi diagnoze okužbe dihalnih poti. »Zdravnik bo ocenil, ali je nastal bakterijski zaplet virusne okužbe. Najpogostejši zapleti so akutno vnetje srednjega ušesa, obnosnih votlin in pljučnica, ki potrebujejo zdravljenje z antibiotiki,« je za Ono razložila mag. Jerneja Ahčan, dr. med., specialistka pediatrije iz medicinskega centra Barsos. Simptomi trajajo v povprečju sedem dni, sicer zdravi otroci virusne okužbe lažje prebolevajo kot odrasli. »Svetujemo, da otrok ostane doma vsaj še dva dni po padcu telesne temperature na normalno, prav tako ga ne pošiljamo v vrtec ali šolo, dokler intenzivno, dražeče kašlja, ima obilen gnojen izcedek iz nosu ali oči, je utrujen in ima slabši apetit.«