Boj z odpornostjo proti antibiotikom je v naših rokah, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, čiste roke pa so tudi ključnega pomena za preprečevanje prenosa okužb v zdravstvu, kjer je pomembno predvsem razkuževanje rok, tako zdravstvenih delavcev kot tudi samih bolnikov in obiskovalcev. Ob tem je treba dosledno upoštevati ustrezna navodila v ustanovi, poudarjajo pri NIJZ. Ob neustrezni higieni rok so zdravstveni delavci najnevarnejši vir okužb, saj se nenehno dotikajo pacientov, ran in inštrumentov, na katerih so pogosto nevarni mikroorganizmi, ki jih s svojimi rokami prenašajo na druge osebe, rane in inštrumente, eno od osrednjih sporočil letošnjega dne, zato sta higiena in razkuževanje rok zdravstvenega osebja najpomembnejši ukrep za preprečevanje prenosa mikroorganizmov.



Slovenske bolnišnice so prešle z umivanja na razkuževanje z alkoholnimi razkužili pred več kot 15 leti. »S tem smo naredili velik korak proti varnejši obravnavi bolnikov in preprečevanju bolnišničnih okužb. Poleg tega so vse bolnišnice pripravile in začele izvajati obširen program preprečevanja bolnišničnih okužb. Razmere na področju pojavljanja bolnišničnih okužb smo tako uredili in jih postopno izboljšujemo, kar pa ne pomeni, da se ne moremo še izboljšati,« je povedala doc. dr. Viktorija Tomič, predsednica Nacionalne komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb. Kljub temu ima med stotimi pacienti v slovenskih bolnišnicah po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje vsaj šest pacientov okužbo, ki ni povezana z boleznijo, zaradi katere so bili sprejeti v bolnišnico.



Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi okužb, povezanih z zdravstveno dejavnostjo, v nerazvitih državah umre 4000 otrok na dan. V ZDA so te okužbe vsak dan usodne za 200 ljudi. Tudi v Evropi se okuži vsak dvajseti hospitalizirani bolnik v bolnišnici –  to je 4,1 milijona bolnikov in 37.000 smrti na leto. Okužbe, povezane z zdravstveno dejavnostjo, so za zdravstveni sistem veliko finančno breme. V ZDA stroške zdravljenja bolnišničnih okužb ocenjujejo na okoli 30 milijard dolarjev na leto, v Evropi pa na 7 milijard evrov.



    KDAJ?    
Velja si zapomniti, da je treba roke umiti takoj, ko se umažejo, svetujejo pri NIJZ. Roke umivamo posebno skrbno:
  • pred, med in po pripravi jedi, še posebej dosledno, če rokujemo s surovim mesom, jajci, morskimi školjkami, svežo neočiščeno zelenjavo ali sadjem;
  • pred jedjo;
  • vsakič preden koga hranimo;  
  • pred nego in po negi bolnika v domačem okolju;
  • pred in po oskrbi rane, ureznine, udarnine, ko je koža poškodovana;
  • po menjavi plenic ali po brisanju in umivanju otroka po uporabi stranišča;
  • po smrkanju, kihanju, kašljanju, če smo uporabili robec (če nimamo pri sebi robca, v katerega bi zakašljali ali kihnili, potem to naredimo v rokav in ohranimo roke čiste);
  • po dotikanju živali (tudi hišnih ljubljenčkov, akvarijskih živali) ali živalskih odpadkov;
  • po dotikanju odpadkov ter ob prihodu domov.

Sicer pa naj bi to delali tako pogosto, kot je glede na naša opravila treba, predvsem ob pravem trenutku in seveda pravilno, še posebno pomembno je dosledno in vestno umivanje rok ob pojavu različnih obolenj.


    KAKO?    
Pomembno je, da se držimo pravilnega zaporedja postopka umivanja rok in da roke pod tekočo toplo vodo najprej omočimo. Pred umivanjem vedno odstranimo ves nakit (prstane, ure, ipd.). Pomembno je, da namilimo in zdrgnemo vse predele rok in po celi površini dlani, hrbtišč, medprstne prostore obeh rok, konice prstov, ne pozabimo palcev, predelov pod nohti ali zapestij. Roki milimo vsaj 20 sekund, tako da namilimo vse predele rok. Drgnemo dlan ob dlan, dlan in hrbet roke, s sklenjenimi rokami z dlanjo proti dlani, medprstne prostore, posebej zdrgnemo oba palca, konice prstov z nohti in zapestje. Z umitih rok temeljito speremo milo in roke dobro osušimo. Najbolje, da jih obrišemo do suhega s papirnato brisačo, ali s svojo brisačo za roke, ki jo redno menjamo. Pipo zapremo s komolcem ali papirjem in ne z umito golo roko, še posebej, če nismo doma. Veliko ljudi seže po milu s suhimi rokami. Če si pa roki najprej dobro omočimo, odplaknemo kar precejšne število mikroorganizmov s površine rok in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito in postopek umivanja rok v celoti odstrani več mikroorganizmov.
 Odrasli pri umivanju rok nismo vedno dovolj natančni, predvsem pa si rok ne umijemo vedno, ko bi bilo treba. Ne pozabimo, otroci se učijo z zgledom! V posebnih primerih, po nasvetu in navodilih zdravstvenih delavcev, je tudi v domačem okolju priporočeno razkuževanje rok.