Hranilno in energijsko uravnotežena prehrana ima za zdravje las in lasišča lahko pomembno vlogo,« meni prof. dr. Dražigost Pokorn iz Inštituta za higieno. »Prebivalci vseh dežel namenjajo velike vsote denarja za čim lepše lase, kar vključuje tudi številna prehranska dopolnila, vendar so povsem nepotrebna. Koristijo morebiti zgolj ob slabi, enostranski prehrani, česar proizvajalci dodatkov ne omenjajo, zato so vsi nasveti precejšnje zavajanje porabnikov.«

Vsak las je zgodovinska telesna beležnica

Vsak las je kot zgodovinska beležka: konica kaže na preteklost, območje korenine na sedanjost. Če bi las analizirali, bi lahko iz njega razkrili, kaj smo jedli in pili, celo kaj smo mislili in čutili, ko je rasel.



Strokovnjaki razkrivajo, da debelejši in svetlejši lasje kažejo na uživanje veliko beljakovin in maščob. Tanjši in svetlejši naj bi bili posledica uživanja večinoma živalske hrane ali dlje kuhane zelenjave. Temnejši in tanjši kažejo na uživanje dlje kuhane rastlinske hrane in veliko soli. Kodri v zmernem podnebnem pasu so znamenje prehranjevanja z več živalske hrane in soli. Temnejše in debelejše lase povzroča prehrana s preveč ogljikovimi hidrati, rastlinskimi maščobami in olji. Razcepljene konice opozarjajo na pretirano uživanje sladkorja, sadja, sokov, olja in maščob ter na pomanjkanje trdih, vlaknastih žit, zelenjave in ravnotežja mineralov. Mastni lasje kažejo na pretirano uživanje nenasičenih maščob in olj živalskega in rastlinskega izvora. Sivi lasje se naravno pojavijo z leti. Barva je posledica zmanjšane telesne zmogljivosti in se lahko pojavi tudi prej, če jemo preveč slanih živil živalskega izvora, dlje kuhane zelenjave in pečenih oziroma praženih proizvodov iz moke.

Pretirano izpadanje zaradi hujšanja

Seveda so spremembe in bolezni las lahko dedne ali pridobljene, začasne ali trajne, nastanejo pa tudi kot posledica delovanja različnih zunanjih in notranjih dejavnikov oziroma bolezni. Nekatere spremembe spadajo k različnim dermatozam.



»Pomanjkljiva prehrana je redek vzrok za izpadanje las, neredko pa je opazno po namernem hujšanju. Poleg številnih drugih vzrokov je ob tem treba pomisliti tudi na pomanjkanje železa, cinka ali bakra zaradi enolične prehrane. Do kožnih poškodb in plešavosti vodi pomanjkanje biotina (vitamina H), kar je gensko pogojeno s pomanjkanjem encima biotidinaze, pomembnega za sproščanje in ponovno izrabo biotina. To je mogoče preprečiti z vnašanjem biotina v večjih odmerkih, ki se začne zgodaj in traja vse življenje. Dobro je vedeti, da vitamin nastaja v telesu in ga ni treba dodajati v prehrano zdravih ljudi – je v kvasu, jetrih, jajcih, mesu, žitih, mleku in mlečnih izdelkih – pomanjkanje pa je mogoče le pri enostranski prehrani z veliko surovimi jajci,« pove Dražigost Pokorn.

Prava prehrana – zdravi lasje

Kaj torej potrebujemo, da bo lasišče zdravo, lasje pa bujni in sijoči?

»Dnevna prehrana mora vsebovati dovolj sadja in zelenjave (400 do 800 g) ter nemastnega mesa (80 g na dan), z izjemo mastnih morskih rib, ki jih uživamo dvakrat na teden. Priporočljivi so nemastni fermentirani, probiotični mlečni izdelki (okoli 4 dcl na dan). Iz prehrane izključimo vsa mastna živila, predvsem mastno meso, sire, mastno pecivo, preveč čokolade, ocvrtih jedi in slaščice z veliko nepotrebnega sladkorja,« priporoča Dražigost Pokorn.



Poleg tega ne pozabimo na vitamin A. Odgovoren je za čvrsto kožo in lepo polt, preprečuje pa tudi čezmerno sušenje lasne povrhnjice. Pomanjkanje lahko povzroči pojav mozoljev in izpuščajev (tudi na lasišču), prhljaj in izpadanje las. Največ ga je v drobovini (jetra), maslu, jajcih (rumenjak), rdečem, oranžnem, zelenem sadju in zelenjavi. Telo mora dobiti dovolj vitamina C, pomembni so tudi vitamini skupine B v žitih, kvasu in pivu. »Zlasti je pomemben B-kompleks, predvsem za zdravo kožo in normalno cirkulacijo krvi v koži,« pove Dražigost Pokorn. »Cink preprečuje obrazno rdečico, prezgodnje staranje kože in krepi njeno odpornost. Z vitaminom A tvori kolagen in elastin. Največ cinka je v pšeničnih kalčkih, lešnikih, ostrigah, govejih jetrih, kvasu, sončničnem in bučnem semenu, čaju in čokoladi. Ribje olje in linolenska kislina preprečujeta in zdravita vnetja, suho kožo in luščenje. Telesu zagotovimo tudi kalcij, ki preprečuje luščenje kože, prhljaj, nastanek ekcemov in vnetij. Najdemo ga v mleku in mlečnih proizvodih, zeleni listnati zelenjavi in sadju. S hrano moramo zaužiti tudi dovolj vitamina H1, ki daje lasišču in koži zdrav videz ter sodeluje pri izdelavi keratina. Pospešuje rast las, regeneracijo lasišča in zavira sivenje. Vsi ti dodatki naj bodo sestavni del zdrave prehrane in jih ne potrebujemo v obliki dopolnil,« sklene Dražigost Pokorn.