Sedem ur in četrt naj bi v povprečju spali Evropejci. A ni se treba po nepotrebnem vznemirjati in si kratiti spanca, če kdo štrli iz statističnega povprečja. Velja namreč, da je za posameznika optimalno toliko spanja, da mu omogoča dobro duševno in telesno počutje ter normalno delovanje čez dan. Nasprotno se zaradi neprespanih noči stopnjuje utrujenost, težave se kažejo v slabšem spominu, koncentraciji, razdražljivosti in zaspanosti.
Kratkotrajna in starostna nespečnost
Skromnejši spanec je marsikdo že občutil. Običajno je vezan na stresni dogodek. O njem govorimo, kadar ima posameznik občutek, da je težko zaspal. Lahko se mu zdi, da je njegov spanec prekratek, ali se pogosto prebuja. Nemalokrat je kratkotrajna nespečnost povezana z akutnimi boleznimi, denimo kašljem ali zamašenim nosom pri prehladu, odvajanjem vode zaradi bolezni prostate, čezmernim delovanjem ščitnice, hormonskimi spremembami v menstrualnem ciklusu ali v menopavzi, poškodbami in dejavniki iz okolja, kot so hrup, svetloba ali neprimerna vlažnost v spalnici.
Naravni proces je, da spalni ritem z leti postaja krajši in rahlejši. Nespečnost je opaznejša po 60. letu, saj jo navaja kar 40 odstotkov starejših žensk in 25 odstotkov moških. Strokovnjaki so potrdili, da se starostnik v povprečju prebudi kar 22-krat v eni sami noči. Veliko bolj kot mlajše jih motijo svetloba, hrup, sprememba časovnega pasu in podobni dejavniki. Kljub močni utrujenosti nikakor ne morejo utoniti v spanec ali pa je ta lahek in nestalen. Ponavadi se zbudijo že zelo zgodaj zjutraj.
Higiena spanja
Zaradi kronične preutrujenosti lahko odpovedo telesni obrambni mehanizmi, postanemo slabše odporni proti boleznim in bolj izpostavljeni okužbam. Kaj storiti za boljši spanec? Ustrezne spalne navade imajo pri zdravljenju nespečnosti vsekakor prednost pred uspavali. Če nespečnost traja dlje kot tri tedne in zanjo sami ne najdemo prave razlage, se je smiselno posvetovati z osebnim zdravnikom.
Pri simptomatskem zdravljenju nespečnosti strokovnjaki običajno predlagajo ukrepe s spremembo navad in načina uspavanja, ki jih imenujemo higiena spanja. To pomeni, da gremo v posteljo vedno ob istem času in tudi vstanemo ob isti uri, če je le mogoče. Telesna aktivnost je ena boljših pripomočkov za zdrav in sproščajoč spanec, odpovejmo se pitju kave v poznih popoldanskih urah, večerni obrok naj bo vsaj štiri ure pred spanjem. V vednost: spanje bo izboljšalo uživanje hrane, bogate z magnezijem, ki velja za naravno pomirjevalo. Takšni so žitni otrobi, mandlji, oreški, melasa in kvas.
Še to: ne vznemirjajmo se, če takoj ne zaspimo. Zaradi dejavnih procesov v organizmu šele po približno tridesetih minutah dosežemo prvo fazo globokega spanca. Če v tem času ne moremo zaspati, raje vstanimo, saj se nima smisla v nedogled premetavati po postelji v želji po spanju.
Zeliščna lekarna
Ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, si pogosto pomagajo sami. Če gre verjeti statistiki, je takšnih kar 40 odstotkov. Nekateri uporabljajo dišavo sivke, drugi baldrijanove kapljice, tretji pripravke z izvlečkom ginka. Baldrijan je zelišče, ki je že iz davnine pogosto uporabljano pri nespečnosti. Po priročniku Zdravilne rastline za čaj vzamemo po 20 g korenin baldrijana, lokvanja, melise in hmelja. Ščep čajne mešanice poparimo s skodelico vrele vode in pustimo, da se malo ohladi. Popijemo pol ure pred spanjem. Pa lahko noč!
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: