Izogibati se je treba sladkim in gaziranim pijačam, alkoholu pa se odpovedati. Uživanje vnaprej pripravljenih jedi ni priporočljivo, pretiravati s soljo takisto. Sladkor je treba omejiti. In ne, nosečnica naj nikakor ne je za dva. »Kalorična vrednost dnevno zaužite hrane v nosečnosti naj ne bo večja kot za približno 300 kcal. Potrebujete hrano, bogato s hranili in zaščitnimi snovmi, ne pa z energijo. Razporedite jo v več manjših obrokov,« še zapiše Branislava. 

Pestra mikrobiota

Posamezna ženska v nosečnosti pridobi od 11 do 16 kilogramov. V to so vključeni približno tri kilograme težki dojenček, 3,5 kilograma težka posteljica, plodovnica in dodatna kri. Preostalih 4,5 do devet kilogramov sestavlja maščoba. »V zadnjem trimesečju so presnovni dejavniki nosečnice zelo podobni presnovnim dejavnikom človeka z zdravstvenimi težavami zaradi debelosti. Čezmerna telesna maščoba, povišan holesterol, višje ravni krvnega sladkorja, odpornost proti inzulinu in vnetni dejavniki lahko spremljajo oboje, debelost in nosečnost,« izvemo v knjigi 10-odstotno človek mikrobiologinje Alanne Collen. 



Toda medtem ko so pri debelosti vse to znaki slabega zdravja, v nosečnosti pomenijo nekaj drugega. Spremembe v ženski presnovi – v njeni sposobnosti predelovanja in shranjevanja energije – so za nosečnost temeljnega pomena. Dodatna plast maščobnega tkiva, ki jo pridobi, čeprav ji ni treba »jesti za dva«, razvijajočemu se plodu verjetno zagotavlja varnostno mrežo, ki skrbi, da ima njegova mama dovolj energije za njegov razvoj. Pomeni tudi, da ima energijo, ki jo bo po porodu potrebovala za ustvarjanje mleka.

»Ko je Ruth Ley z univerze Cornell ugotovila, da imajo suhi in debeli ljudje različne mikrobiote, jo je zanimalo, ali so mikrobne spremembe, ki spremljajo debelost, odgovorne tudi za presnovne spremembe v nosečnosti,« beremo. »Z ekipo raziskovalcev je spremljala črevesno floro 91 nosečnic. V tretjem trimesečju je bila ta korenito drugačna od tiste na začetku nosečnosti. Postala je veliko manj raznovrstna, zlasti pa so se namnožile bakterije iz debel Proteobacteria in Actinobacteria – te spremembe spominjajo na tiste, ki spremljajo vnetja pri glodavcih in ljudeh.« Ruth Ley se je ob mikrobioti nosečnic v zadnjem trimesečju spraševala, ali je mikrobiota vzrok ali posledica presnovnih sprememb v nosečnosti, ki spominjajo na tiste pri debelosti. Sterilne miši, v katere so presadili mikrobe iz žensk v zadnjem trimesečju nosečnosti, so pridobile več teže, imele višjo raven glukoze v krvi in se spoprijemale z več vnetji kot miši z mikrobioto žensk v prvih treh mesecih nosečnosti. Te spremembe bi lahko razvijajočemu se plodu pomagale zbirati in preusmerjati surovine.



Ne pozabite na vodo

Prehrana v nosečnosti naj bo zatorej uravnotežena, bogata z beljakovinami, minerali in vitamini. Za rast in razvoj ploda so pomembne tudi zadostne količine beljakovin, ki jih je treba v drugem trimesečju dodajati v obliki rib ali mesa, skute, jogurta, kislega mleka ali stročnic. Naj nosečnica ne pozabi na živila, ki so bogata z železom (nujen za ustvarjanje hemoglobina, ki zagotavlja prenos kisika v vse organe, tkiva in celice) in jodom (pripomore k sintezi ščitničnih hormonov), ter na dovolj vode. Plod je za neustrezno prehrano matere najbolj občutljiv v prvih tednih razvoja, zato je priporočljivo uživati folno kislino, ki je nepogrešljiva za normalen razvoj možganov. 


Naj nosečnica ne pozabi na živila, ki so bogata z železom (nujen za ustvarjanje hemoglobina, ki zagotavlja prenos kisika v vse organe, tkiva in celice) in jodom (pripomore k sintezi ščitničnih hormonov), ter dovolj vode.