Začelo se je leta 1998, ko je Arunačalam Muruganantam, sin revni plantažnih delavcev na jugu Indije, spoznal, da se je njegova žena med mesečnim perilom primorana spopasti s starimi cunjami in kosi preprog, kajti sanitarni pripomočki so bili njuni vasi povsem nedostopni, pa tudi če bi si lahko omislila način dobave, si tega ne bi mogla privoščiti. Muruga, kot mu pravijo, je bil nenadoma zgrožen: svojo ženo je oboževal in občudoval, zato je sklenil, da ji bo pomagal do dostojnega higienskega standarda.
Spodleteli poskusi
Zadeva se mu je sprva zdela zelo enostavna, le kako bi lahko zgrešil: kupil je surov bombaž, na narezal na enako velike kose, približno takšne, kot so jih prodajali v oddaljenih trgovinah, potem pa te ovil v tanko tkanino. Doma izdelane vložke je ponudil ženi, ki je izdelek z veseljem preizkusila – a ga tudi kmalu besna zavrnila, kajti rezultat je bil daleč od pričakovanega. Raje se je zanesla na svoje stare krpe.
Muruga, ki je sklenil zadevi priti do dna, se je potem lotil prave študije higienskih vložkov, njihove sestave, pogojev za vpojnost in različnih materialov, v katere bi lahko ovil debelo plast, ki naj bi nudila najboljšo zaščito. Ob vsakem prototipu je naletel na oviro: počakati je moral nekaj tednov, na ženino mesečno perilo, da je lahko zadevo preizkusil. In rezultat je bil vsakokrat porazen, žena pa čedalje bolj jezna in sita moževih neuspelih poskusov. Da bi čim prej izdelal popolno sanitarno zaščito, je prosil študentke iz bližnje vasi, ali bi bile pripravljene zanj testirati vložke – nekatere so privolile, a so mu le z zadrego poročale o rezultatih, zato se je odločil, da bo zadevo preizkušal kar sam. Izdelal si je gumijast mehur, ga napolnil z živalsko krvjo in vanj napeljal cevčico, skozi katero je vsake toliko iztisnil tekočino. Toliko, kot je pač menil, da ženska izloča med menstruacijo.
Ko poskus postane poslanstvo
Toda vložki niso zadržali tekočine, oblačila so bila vedno zamazana s krvjo, povrhu pa so se iz njegovega mednožja začel širiti nagnusne vonjave – začele so se širiti govorice, da je Muruga nor ali pa povsem izprijen, žena pa ni zdržala družbenega pritiska in je moža zapustila ter se odselila materi.
A Indijec ni obupal: med svojim raziskovanjem je naletel na zastrašujoče podatke, ki so ponazarjali, da ima samo deset do dvajset odstotkov indijskih deklet in žensk reden dostop do ustreznih higienskih pripomočkov, kar je ocenil kot sramotno. Čeprav si je še vedno želel očarati nekdanjo ženo, je njegovo poslanstvo nenadoma postalo reševanje enega od temeljnih družbenih vprašanj: Indijkam bo ponudil cenovno dostopne in kakovostne sanitarne izdelke.
Omogočil higieno, pa še delovna mesta
Misija seveda ni bila enostavna: kar dve leti je potreboval, da je našel nov, vpojen material, in še štiri leta, da je tega z ustreznim postopkom predelal in oblikoval v končni izdelek. Muruga ima zdaj v Indiji status pravega revolucionarja, ki do večje kakovosti življenja pomaga najnižjemu razredu, tistemu, ki ga politika najraje potisne čez rob in mu vztrajno krade dostojanstvo. Stroji, ki jih uporabljajo na zahodu, stanejo tudi pol milijona dolarjev, Muruga pa za izdelavo enega potrebuje le tisočaka. Z nekaj prepričevanja premožnih vlagateljev se mu je posel razcvetel, zdaj stroje prodaja šolam in različnim ustanovam, ki same izdelujejo vložke za svoje porabnice, tudi takšne, primerne poporodno čiščo, preostanek pa prodajajo. Muruga tako ni le omogočil višjega higienskega standarda rojakinjam, ponudil jim je tudi delo in možnost zaslužka, in to v kar 27 zveznih državah, prednost nizkocenovne izdelave pa so odkrili tudi v drugih državah v razvoju, kamor zdaj revolucionar uspešno izvaža svoj izum. Patenta, pametno, ne želi prodati multinacionalkam, čeprav mu ponujajo bajne zneske. Zaveda se namreč, da bi njegovo poslanstvo tako splavalo po vodi, saj bi tiste, ki najbolj potrebujejo njegovo podporo, spet ostale praznih rok.
Muruga velja danes za enega najuspešnejših inovatorjev in podjetnikov nove dobe, ki ga opevajo številni tuji mediji, revija Time pa ga je uvrstila na seznam sto najvplivnejšh ljudi na svetu. Očaral je milijone uporabnic na svetu, povrnil pa si je celo zaupanje ljube žene, ki mu je bila vseskozi največji navdih ... Zgodba, ki sreči vrača upanje v boljši svet.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: