Priporočena dnevna količina zaužitega magnezija naj bi bila po priporočilih za odraslega človeka (odvisno od starosti in spola) približno 300 do 350 mg na dan. Človeško telo sicer vsebuje okoli 26 g magnezija, od tega ga je 60 odstotkov v kosteh, kjer prispeva k njihovi trdnosti. Sicer pa ga samo ni sposobno proizvajati, zato ga moramo vnašati v prehrano.
Življenjsko pomemben mineral
Magnezij velja za odlično pomoč v primeru mišičnih krčev, zato po njem pogosto posegajo športniki po večjih naporih. A dejstvo je, da je njegova vloga v našem telesu večja, kot bi si sprva mislili, saj vpliva na delovanje več kot 500 encimov, udeleženih v različnih reakcijah v organizmu, nujno je potreben za gradnjo proteinov, nukleinskih kislin ali mitohondrijev, deluje kot naravni antagonist, pomembno vlogo pa ima tudi pri različnih presnovnih procesih, pri gradnji mišičnih in živčnih celic ter gradnji kosti in zob. Pomanjkanje je razlog za nastanek različnih obolenj ali celo za nenadno smrt, je na strokovnem predavanju, ki je bilo konec marca v Ljubljani, povedal prof. dr. Jürgen Vormann z nemškega Inštituta za nutricionistiko in preventivo.
Ko ga je premalo
Kadar ste utrujeni, napeti, razdražljivi in se težko zberete, je zelo verjetno kriva prav premajhna količina magnezija v telesu. Nekatere študije odkrivajo tudi povezavo med dolgotrajnim pomanjkanjem magnezija in razvojem hipertenzije in različnih kardiovaskularnih obolenj kot so npr. aritmija, srčno popuščanje, motnje srčnega utripa ipd. Magnezij namreč preprečuje krče koronarnih arterij in skrbi za normalen srčni utrip. Pomaga tudi zavirati nastajanje krvnih strdkov. Nekateri strokovnjaki zato trdijo, da je prav pomanjkanje magnezija osnovni vzrok številnih nenadnih in nepojasnjenih smrti.
Diabetiki bolj na udaru
Številne raziskave pa opisujejo tudi povezavo med diabetesom in pomanjkanjem magnezija. Poznano je, da prenizek vnos lahko prispeva k inzulinski rezistenci. Sicer pa so sladkorni bolniki na splošno izpostavljeni večjemu tveganju za pomanjkanje in posledično tudi drugim obolenjem. Zaradi velikokrat okrnjene prehrane in predvsem drugačnega delovanja ledvic ter pogostega odvajanja vode lahko hitro izločijo prevelike količine magnezija. Še bolj izpostavljeni deficitu naj bi bili posamezniki z diabetesom tipa 2.
Manko magnezija povzroča glavobole
Vzroki za glavobole in migrene so sicer različni, eden izmed njih je lahko tudi pomanjkanje magnezija. Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki trpijo zaradi migrenskih napadov, pomanjkanje magnezija. Njegov deficit namreč vodi do preobčutljivosti mišičnih in živčnih vlaken. Posledica tega pa so napetosti v predelu ramen in vratu, ki nato povzročijo tenzijski glavobol. Hkrati se tudi zožijo žile v možganih, kar je poznan dejavnik, ki lahko sproži napad migrene.
Magnezij v prehrani
V rastlinskih in živalskih živilih je magnezij sicer zelo razširjen, vendar je njegova vsebnost zelo različna. Visok delež magnezija vsebujejo stročnice, zelenolistna zelenjava, proizvodi iz žitnih zrn. Kljub raznovrstni prehrani se lahko zgodi, da pride do primanjkljaja. Prekomeren stres namreč preprečuje učinkovito absorpcijo magnezija v telo. Tudi uživanje alkohola in jemanje nekaterih zdravil lahko vodi v primanjkovanje magnezija. Te težave so značilne tudi za nekatere kronične bolnike in starejše, saj se z leti upočasni absorpcija koristnih snovi iz hrane.
Kupite ga v lekarni
Zato je uživanje prehranskih dopolnil, ki vsebujejo magnezij, priporočljivo. Magnezij se običajno dobi v dveh oblikah – kot magnezijev oksid ali kot magnezijev citrat. Ker se organsko vezan magnezij v obliki citrata zelo dobro absorbira v celice, kjer potekajo biokemični procesi, ima številne blagodejne učinke, predvsem na mišice in tkiva. Magnezijev oksid, anorganska oblika magnezija, ki se zelo slabo absorbira, pa se običajno rabi za čiščenje debelega črevesa. Priporočamo tudi, da prehranska dopolnila z magnezijem kupujete v lekarni in ne v trgovinah in drogerijah.
Za prevzem brezplačnega vzorčka z magnezijevim citratom kliknite na povezavo TUKAJ!
