Kakšen je vaš jedilnik, zdaj ko se je narava prebudila?

Osnovni napotek za moj dnevni jedilnik je še vedno prehranska piramida, ki jo prilagajam letnemu času. To je vsakega živila iz šestih skupin po malo: stročnice, žitarice, kuhana in sveža zelenjava ali posušena (ne kuham in ne jem iz zamrznjenih in instant živil), namočeno suho sadje, meso ali ribe ali jajca, kravje mleko in mlečni izdelki. Pijem vodo iz pipe, iz kristalnega kozarca. Veliko vode. Vrč z vodo je pri nas vedno na mizi. Na prvem mestu moje prehrane so še vedno stročnice: fižol, čičerka ali suhi grah. V mineštri ali na golaž ali topel med drobno narezanim regratom. Tudi na Primorskem je navada, da je v jedi iz fižola vsaj košček pršuta, pancete ali vratovine, malo prekajene, nato posušene na zraku. Tudi divji šparglji z jajci kličejo po vsaj malo pancete. Regrata se še nisem do sitega najedla, čeprav je zadnje dni res pogosto na mizi. Kruh in žemlje pečem sama. Zakaj? Zato, da se prehranjujem zdravo. Zato, da vem, kaj jem. Zato, ker ga lahko jem še dva, tri dni. Skuham tudi polento. Ne instant, ampak po domače iz najboljšega zdroba. Zraven tople polente jem sardelice ali sardone. Odlična kombinacija za ta čas, vam rečem. Naj še prišepnem, da je nekatere ekološke zdrobe treba pred kuhanjem oprati. Marsikomu se bo zdel ta nasvet čuden, vendar boste opazili spremembo. Zdrob dam v suh lonec, nalijem mlačno vodo, nato pa počasi odlivam vse, kar ni zdrob.

Čemu naj sledimo pri pripravi divjega rastlinja ali rastlinja z vrta, da ohranimo čim več vitaminov, mineralnih snovi, encimov in drugih fitohranil?

Naše mame in babice niso prav natančno vedele, kaj so minerali in kaj vitamini. Vedele pa so, zakaj je treba jesti regrat, korenje, kolerabo, jajca, zakaj piti kravje mleko, jesti jedi iz žit, pozimi orehe, lešnike ali mandeljne, suhe slive, fige in hruške, kislo zelje, krompir in tudi malo mesa. A naj odgovorim: iz zelenjave in sadja dobimo največ vitaminov in mineralov, če izberemo lokalno pridelana sveža živila, jih skuhamo pravilno, v pravi posodi. Opažam, da mnogi še vedno perejo zelenjavo v hladni vodi kot pred 50 leti, ko ni bilo toliko letal nad nami, toliko avtomobilov, kurjave in drugih onesnaževalcev. Kuhajo v kovinski posodi, v veliko vode, ki jo nato odlijejo, nato pa še meljejo s kovinskimi mešalniki. Škoda, škoda. Zelenjavo kuhamo v posodi, ki ni iz kovine, mešamo z leseno kuhalnico in potlačimo z leseno tlačilko. Kuhalna posoda in kuhalni pribor sta v gospodinjstva prišla zaradi pomivalnih strojev. Ekološko posodo in pribor je treba oprati na roko, sicer ju pomivalni prašek prehitro uniči. Zelenjave in sadja ne namakamo v vodi, ampak na hitro operemo. Vse solate operemo v topli vodi z dodatkom naravne morske soli in kisa. Zelenjavo, ki jo damo kuhat, pa operemo v vroči vodi z dodatkom soli. Sveže zelenjave nikoli ne damo na vročo maščobo. Na mediteranski način jo kuhamo tako, da oprano damo v hladno posodo, na hladno maslo ali olje in dodamo malo vode za soparo ter pristavimo. Ko voda počasi povre, izpari, se zelenjava pocvre ali »podinsta«, kot pravijo v nekaterih krajih v Sloveniji. Zamrznjena zelenjava se kuha drugače kot sveža. Kako, ne vem, ker je ne jem. Odlično in tudi varno kuhanje zelenjave je nad soparo. Najprej jo, denimo cvetove brokolija ali cvetače, operemo v vroči osoljeni vodi. Ko je voda čista, jo skuhamo nad soparo in zabelimo.

Zamrznjena in instant hrana je stara hrana. Zamrzovanje živil ali celo hrane je žalitev narave. Zdrava prehrana je sveže skuhana hrana, iz svežih ali posušenih živil, brez industrijskih dodatkov in z vsaj malo ljubezni. 

Kaj je še dobro vedeti za zdravo in kakovostno prehranjevanje?

Moja nasveta sta dva. Prvi je, da moram hraniti možgane, ne želodca. In drugi, da kuham iz kakovostnih živil na ekološki način. To pomeni, da ne jem instant in zamrznjene hrane, uporabljam ekološko kuhalno posodo, leseno kuhalnico namesto plastične, leseno desko, pijem iz skodelice iz porcelana, solato si naredim v skledi iz porcelana ali stekla itn. Zakaj? Zato, ker hočem biti čim dlje duševno in fizično zdrava. A če hočem željo uresničiti, moram vsak dan načrtovati, kaj bom jedla, da bo moje telo zadovoljno, in kako bom kuhala, da v živilih ohranim čim več hranil. Čeprav rada kuham, mi vsak dan časovno res ne znese, da jem popolnoma uravnotežene obroke. Takrat jem več preproste sveže hrane, si pripravim kuhan fižol ali čičerko v kozarček za kakšen dan in dam v hladilnik. Ko pa mi spet čas dopušča, se vrnem na svojo pot. Verjamem, da sta spanje in uravnotežena prehrana moj adut, zato se trudim, da ti področji obvladujem, kolikor se le da. Tudi kuhanje je gibanje. Nabiranje regrata na svežem zraku mi tudi koristi pa še brezplačno je. Že dlje opažam, da starši in stari starši tarnajo, da otroci zelo neradi jedo zelenjavo. Mogoče jim bo tudi ta prispevek pomagal, da bodo sebi in otrokom kuhali bolj zdravo, iz sveže, ne zamrznjene zelenjave. Zamrznjena in instant hrana je stara hrana. Zamrzovanje živil ali celo hrane je žalitev narave. Zdrava prehrana je sveže skuhana hrana, iz svežih ali posušenih živil, brez industrijskih dodatkov in z vsaj malo ljubezni. 

Odkrijte še dva preprosta in zdrava recepta iz sezonske zelenjave, ki nam jih je zaupala mojstrica Emilija Pavlič: