Kaj so pravzaprav glivice in kje vse se lahko pojavijo?

Glivice so v naravi zelo pogosti mikroorganizmi. Mnoge so neškodljive, nekatere med njimi pa lahko povzročijo okužbe pri človeku. Patogene glive uvrščamo v tri skupine: dermatofiti, kvasovke in plesni. Vsaka povzroča določen tip okužb. Dermatofiti se hranijo z roževino (keratinom), ki je zgolj v koži, nohtih in laseh, zato so najpogostejši povzročitelji kožnih okužb. Med njimi prednjači glivična okužba stopal, ki jo imenujemo tudi atletsko stopalo. Zelo pogosta je okužba nohtov, predvsem na stopalih. Kvasovke lahko okužijo kožo in sluznice. Candida je vrsta kvasovk, ki še posebno rade živijo na vlažnih predelih kože, predvsem v kožnih gubah in na spolovilu. Lahko povzročijo tudi okužbo nekaterih sluznic, npr. v ustih, prebavilih in nožnici, ter okužbo nohtov. Malassezia je vrsta kvasovk, ki povzročijo površinske okužbe kože na predelih, kjer se izloča več loja in so zato bolj mastni. Plesni lahko okužijo nohte, povzročajo pa tudi nevarne okužbe notranjih organov.

Glivične okužbe so pogosto kronične in zelo trdovratne za zdravljenje, ker se naselijo na predele, ki jim zelo ustrezajo. Dobro uspevajo tam, kjer je primerna vlažnost in dovolj hranil za njihovo razmnoževanje, zato jih težko popolnoma iztrebimo, zelo pogoste pa so tudi ponovne okužbe. 

Kako jih prepoznamo?

Ker je patogenih gliv veliko, vsaka pa povzroča določen tip okužbe, ni enotnega in preprostega pravila za prepoznavo. Pri glivični okužbi stopal se v medprstnih prostorih in na podplatu pojavijo rdečina, luščenje in razpoke. Glivično okuženi nohti na končnem delu odstopijo od podlage, se zadebelijo ter rumenkasto obarvajo. Candida povzroča rdečino v velikih kožnih gubah, najpogosteje v pazduhah, v koraku in pod dojkami. Pri ljudeh, ki imajo veliko opravka z vodo, se rdečina pogosto pojavi med prsti rok.



Obstaja morda preventiva?

Preventiva glivične okužbe stopal in nohtov je ustrezna higiena. Medprstne prostore in nohte je treba po umivanju dobro osušiti, nosimo udobno in zračno obutev. Ob obiskih bazenov, savn, toplic in skupinskih kopalnic je koristno nositi natikače, da se zmanjša možnost prenosa okužbe s tal. Preventiva okužb s kvasovko Candido je prav tako ustrezna higiena kožnih gub, ki jih je treba po umivanju dobro osušiti in preprečevati čezmerno potenje.

Kako poteka zdravljenje?

Glivične okužbe zdravimo z zdravili, ki jih imenujemo antimikotiki. Delujejo tako, da ubijejo glivice oziroma zavirajo njihovo razmnoževanje. Na voljo jih je več vrst, tako v lokalni obliki za nanašanje na obolelo kožo in sluznice kot tudi v sistemski obliki za vnos v organizem. Za vrsto in obliko zdravila se odločimo glede na vrsto okužbe. Pri izbiri zdravljenja upoštevamo tudi pridružene bolezni in zdravila, ki jih posameznik zaradi njih prejema.

Zakaj je to tako zelo trdovratna tegoba?

Glivične okužbe so pogosto kronične in zelo trdovratne za zdravljenje, ker se naselijo na predele, ki jim zelo ustrezajo. Dobro uspevajo tam, kjer je primerna vlažnost in dovolj hranil za njihovo razmnoževanje, zato jih težko popolnoma iztrebimo, zelo pogoste pa so tudi ponovne okužbe.

Kis zmanjša pH na površini kože in glivam nekoliko oteži razmnoževanje, ni pa učinkovit protiglivični pripravek. 

Se jih lahko nalezemo oziroma kako se prenašajo?

Dermatofitov se nalezemo od drugih ljudi ali prek okuženih tal in predmetov, lahko tudi zemlje. Mikrosporija ali mačja bolezen, ki je prav tako dermatofitna okužba, se prenaša z okuženih živali, največkrat mačk. Kvasovka Candida je največkrat del normalne kožne ali sluznične flore in povzroči okužbo šele, ko se pretirano razmnoži. Enako velja za kvasovko Malassezio.

Se lahko razvijejo tudi pri padcu odpornosti ali celo zaradi jemanja kakšnih zdravil?

To se pogosto dogaja. Predvsem Candida ima sposobnost, da se pri padcu odpornosti pretirano razmnoži, prav tako ob jemanju antibiotikov. Glivične okužbe so pogostejše pri sladkornih bolnikih in ljudeh, ki imajo oslabljeno delovanje imunskega sistema. Tudi nekatera zdravila lahko oslabijo imunost.

Ali obstaja kakšen domač pripravek proti glivicam? Kis?

Domači pripravki niso najučinkovitejši pri boju z glivičnimi okužbami. Kis zmanjša pH na površini kože in glivam nekoliko oteži razmnoževanje, ni pa učinkovit protiglivični pripravek. Ker so glivične okužbe zelo pogoste, lokalni antimikotiki pa varna zdravila, jih je večina na voljo v lekarnah brez recepta.

Kdo je najbolj izpostavljen, da dobi glivice?

S staranjem se možnost za glivično okužbo nohtov povečuje, ker se lahko pojavijo bolezni, kot so sladkorna bolezen, periferna arterijska bolezen in oslabljena imunost, ki zmanjšajo lokalno odpornost proti glivicam. Tudi športniki oziroma ljudje, ki se intenzivno ukvarjajo s športom, imajo večjo možnost, da se okužijo, ker bosi hodijo v garderobah, skupinskih kopalnicah in bazenih. V športnih copatih se jim noge potijo, kar je ugodno za rast glivic. Tudi ljudje, ki se čezmerno potijo, so prav tako bolj dovzetni, ker glivice v vlažnem okolju bolje uspevajo. Debelost prav tako pripomore k okužbi. Genov, ki bi povečali verjetnost okužbe, še ne poznamo, zdi pa se, da so določeni ljudje gensko bolj dovzetni za glivično okužbo.

Vaš nasvet.

Poskrbimo, da bo koža v velikih gubah suha. Preprečujmo prenos dermatofitov s tal z nošenjem natikačev povsod tam, kjer ljudje hodijo bosi. Če pa opazimo znake okužbe, jo čim prej začnimo zdraviti.