Ste vedeli, da denimo že velika kopriva vsebuje več vitamina A in C kot glavnata solata in da priljubljeni regrat prekaša špinačo v prvi vrsti po količini kalcija in železa? Divje užitne rastline imajo tolikšen naboj vitalnosti, da bi lahko nadomestile celo industrijsko izdelane prehranske dodatke, a seveda le, če rastje nabiramo daleč od velikih mest, kjer je zrak vse bolj onesnažen zaradi brezglavega sekanja zdravih stoletnih dreves, gradbenih podvigov in izpušnih plinov.



Poiščimo katero od divjih rastlin ter si popestrimo jedilnik. Poskusimo biti ustvarjalni kot kuharski mojster in skuhajmo juho, pripravimo omleto, ocvrtke, solato, napitek ali kaj povsem drugega. V priročniku avtorja Rudija Beiserja z naslovom Užitne divje rastline, izdanem v založbi Narava, najdemo podrobne opise življa, ki nam ga narava največ podari spomladi, že v marcu in aprilu. Kot bi vedela, da se je po zimskem počitku in mirovanju treba okrepiti in pripraviti na nove izzive.

Od repinclja do kurjih črevc
Denimo v naravi rastoči navadni motovilec, imenovan tudi repincelj (Valerianella locusta) vsebuje veliko vitaminov A in C ter železa. Od vrtnih sort se razlikuje po nekoliko močnejšem vonju. Odličen je v solati s slanino ali praženo čebulo in popraženimi sončničnimi semeni. V navadni vodni kreši (Nasturtium officinale) prav tako najdemo ogromno vitamina C in A ter številne rudninske snovi. Liste značilno pekočega in rahlo grenkega okusa je najbolje uporabiti v solatah v kombinaciji z motovilcem, nastrganim korenjem in jabolkom. Iz zmlete navadne vodne kreše in pinjenca pripravimo poživljajoč smuti ali jo zamešamo v skuto, omake, jajčne jedi ali posujemo po pečenem krompirju. Navadna zvezdica oziroma kurja črevca (Stellaria media) ni le odličen priboljšek za kokoši, temveč to trdoživo zelišče blagega okusa prav tako imenitno obogati človekov jedilnik. Nabirati ga je mogoče vse leto, a je najokusnejše prav spomladi. V njem so zbrani vitamin C, železo in kalij. Krepčilni napitek napravimo tako, da pest grobo nasekljanih listov navadne zvezdice zmešamo s pomarančnim sokom, sirotko in medom. Skuhamo jih lahko tudi kot špinačo ali presne dodamo k solati.


PREBERITE ŠE: Pozabljeni regrat




Rakitovec, česnovka in kislica
Navadna zajčja deteljica (Oxalis acetosella) prav tako ni le hrana za zajce, temveč zaradi vitamina C in osvežujočega kiselkastega okusa nežnih spomladanskih lističev dopolnjuje solate, omake in namaze. Dlan narezanih listov stresemo v vrč mineralne vode ali jabolčnega soka in počakamo dve uri. Precedimo in dobimo osvežilno pijačo. Navadni rakitovec (Hippophaë rhamnoides) je prava vitaminska bomba sadnega okusa. Plodovi vsebujejo izjemno veliko vitamina C in E. Iz njih skuhamo sok in ga primešamo jabolčnemu soku, skutnim jedem, jogurtom, sladicam, želejem in likerjem. V navadni česnovki (Alliaria petiolata) najdemo precej vitamina A in C, njena prednost pa je, da kljub vonju po česnu ne pušča neprijetnega zadaha po zaužitju. Odlično se izkaže, ko jo vmešamo v testo omlet in palačink. Navadno kislico (Rumex acetosa) smo grizljali že kot otroci, ko je bilo skoraj vsakodnevno večurno potikanje po travnikih nekaj običajnega. Mladi listi in vršički poganjkov so limonasto kiselkastega okusa, kot ustvarjeni za solate, juhe, omake in zeliščno maslo. Najprijetnejšega okusa so prav marca in aprila, preden zacvetijo. Z zaužitimi količinami ne pretiravajmo, saj lahko sicer ta z vitaminom C izdatno obdarjena rastlina škodi ledvicam.


PREBERITE ŠE: Za vsako bolezen raste rožica



Proti zastrupitvam
Kogar skrbijo morebitne zastrupitve, če bi nabrali napačno podobno zel, Rudi Beiser tolaži, da je smrtno nevarnih strupenih vrst izjemno malo, a pri teh je zares treba biti previden: »Zaradi podobnosti je na primer pri obiranju okusnih listov čemaža mogoča usodna zamenjava s strupenimi listi šmarnice ali jesenskega podleska. Zato je zelo pomembno nabirati samo rastline, ki jih dobro poznate ali ki jih je mogoče zanesljivo določiti. Na srečo so zastrupitve z našimi divje rastočimi rastlinami precej redke, pogostejše so s sobnimi in okrasnimi vrtnimi ter parkovnimi rastlinami. Vendar rastline še zdaleč ne povzročijo največ zastrupitev – po številu in posledicah jih daleč prekašajo zdravila in v gospodinjstvu uporabljane kemikalije.« Verjetno ni odveč nasvet, da je treba vse nabrane rastline pred uporabo dobro oprati, da preprečimo kakršno koli okužbo zaradi živali, še najbolje pa je, da rastje skuhamo ali drugače toplotno obdelamo.




Do modrosti staroselcev
Ne nazadnje nas nabiranje užitnih rastlin nič ne stane. Pa ne le to. Gibanje na svežem zraku v zelenem okolju vsakega vsaj povprečno čutno prebujenega človeka osrečuje in odganja negativni stres. Včasih v posamezniku celo prebudi dragoceni praspomin staroselskega prednika, ki je o uporabnosti divje zelenjave zagotovo vedel več, kot si upamo pomisliti.