Ni malo tistih, ki so obupali nad delovnimi razmerami in se po boljše plačilo odpravili na tuje. Tudi naša sogovornica, ki danes dela kot specialistka na radiološko-nuklearnem oddelku klinike na Danskem, nekoč pa je hodila po hodnikih Splošne bolnišnice Celje, UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana. »Na vse tri ustanove me vežejo lepi spomini, kar je povezano predvsem z ljudmi, ki so tam zaposleni. Tako zdravniki kot tudi radiološki inženirji ter sestre so predani svojemu poklicu in ga velikokrat opravljajo na etični pogon. To ni samo floskula, dejansko večina ljudi, zaposlenih na teh oddelkih, dela veliko več in opravlja delo, ki ni nujno v njihovem opisu del in nalog, ampak ga opravljajo zato, da sistem ne razpade,« pove naša sogovornica, ki je na Danskem vesela predvsem reda, ki vlada v zdravstvenih ustanovah: »Na Danskem je npr. za radiologe določeno, da v eni uri napišejo 4 CT-je. Na Danskem velja 37-urni delovni teden, ne glede na to, ali delaš na področju sevanja ali ne. Poslikanih pacientov je po pravilu nekajkrat več, kot jih lahko prisotni radiologi spišejo v delovnem času, zato je usoda teh CT-jev odvisna od posameznega predstojnika. Nekateri se odločijo, da bodo ponudili možnost dodatnega zaslužka radiologom, ki so tako ali tako zaposleni pri njih, spet drugi pa so mnenja, da se ljudi ne sme obremenjevati prek njihovih zmožnosti, zato pošiljajo CT-je v pisanje tujim radiologom prek telemedicine (kar stane lepe denarce).«  



Delodajalci na Danskem si kljub vsemu nadvse prizadevajo, da bi zdravniki ostali v javnem sektorju, zato so tudi kar se da kreativni, ugotavlja sogovornica: »Ponujajo delo od doma, omogočajo zdravnikom, da delajo tudi pri drugem delodajalcu, samo da plačujejo davke od obeh prihodkov, mogoč je fleksibilen delovnik ...« Prav tako je omembe in pohvale vreden sistem plačevanja zdravnikov specialistov: »Ti so dobro plačani, ker si je to zanje izboril sindikat, in imajo prav tako 37-urni delovni teden. Kljub vsemu morajo poskrbeti, da je večina dela vseeno opravljena, četudi to pomeni, da delajo kakšno uro ali dve več na dan in to je že vključeno v njihovo plačo. Seveda se to ne sme dogajati več tednov zapovrstjo. To bi namreč pomenijo, da je bilo vodstvo oddelka nesposobno urediti delovni proces tako, da se ga lahko opravi v predpisanem času – zato se ga zamenja. Tako si starejši specialisti ne ženejo preveč k srcu, če nimajo prav veliko dodatnih dežurstev. Ali pa jih z veseljem oddajo mlajšim kolegom, ki jih velikokrat z veseljem prevzamejo, saj je njihova ura dežurstva plačana 150-odstotno!«



Radiološki inženirji so zaposleni pod drugačnimi pogoji kot zdravniki, pojasni, njihov delovnik ureja sindikat, ki pravi, da je treba za vsako dodatno obremenitev pridobiti soglasje delavca, da lahko in želi delati prek delovnega časa, kar je tudi plačano. In čeprav na Danskem trenutno poteka vsedržavni projekt Pacient v središču, se ne bo zgodili, da bi zdravniki naročili več bolnikov, kot jih lahko pregledajo: če pa se vendarle zgodi, da je treba pregledati dodatnega pacienta, ker se je temu stanje akutno poslabšalo, zato vseeno potrebujejo soglasje zaposlenih, da so pripravljeni delati več, pojasnjuje sogovornica: »Ampak da bi kronično naročali več pacientov, kot jih lahko pregledajo ...  no, to bi hitro vodilo v zamenjavo vodstva. V Sloveniji se je pa že tako pokazalo pri prejšnji mehki stavki zdravnikov, da 40-urni delovni teden v sedanjih razmerah ni izvedljiv, od ljudi pa se ne sme in ne more pričakovati, da bodo delali zastonj. Biti zdravnik je poklic in ne služba, a nihče si ne želi plačila v obliki prostih ur.«



A da se vse sestavi v smiselno in učinkovito podobo, je potrebno sodelovanje vseh deležnikov: od samega zdravniškega osebja (vseh kadrov), vodstva, ustanov, sindikata do državnega vrha. V Sloveniji se to za zdaj še ni izkazalo za izvedljivo, na Danskem pa očitno prošnje, zahteve in pričakovanja ne naletijo na gluha ušesa, ugotavlja Slovenka, ki je navdušena nad vplivom in močjo tamkajšnjega zdravniškega sindikata: »Zdravniški sindikat dela za zdravnike in z njimi. Poleg že omenjenega izpogajanja plač je letos maja, ko so bile napovedane stavke celotnega javnega sektorja, kamor spadajo tudi zdravniki, zagotovil možnost brezobrestnega kredita za vse zdravnike, ki bi jih stavka prizadela. Na Danskem je odgovor stavke delavcev t. i. lockout delodajalcev, kar pomeni, da zaklenejo vrata ustanov, kjer so zaposleni stavkajoči delavci, in jih pustijo brez plače. Zdravniški sindikat je takrat odredil, katere skupine zdravnikov bodo stavkale in katere bi tako lahko pogojno ostale brez plače mesec ali dva, za kar pa imajo namenjen poseben sklad.«