Vsak profesionalec, ki se med drugim ukvarja s tem, da bi svoje kliente umiril, spregovori o tem, da je treba ozavestiti dihanje. Se ga zavedati. Smešna reč, si mislite. Dihanje je najbolj običajno početje. In če bi se morali vsakič znova spomniti, da potrebujemo kisik, bi nas hitro pobralo. Vsekakor pa ste opazili, da je to, kako dihate, skladno s tem, kako se počutite. Če ste v paniki, vas je strah, potem zajamete zrak hitro in v majhnih količinah in izdihnete ravno tako. Ko pa ste sproščeni, dihate globoko in počasi, zrak spuščate zlagoma in v miru. Hitro dihanje, to vemo, je pogosto simptom stresa ali tesnobe. In nadzorovati svoje dihanje vpliva tudi na to, kako se počutite. Torej je pot dvosmerna: če ste nemirni, dihate hitro. A če dih umirite, se občutenje prenese na vas. Zavestno in počasi vdihovati in izdihovati zrak pomaga tudi najbolj s stresom obremenjenim. Tako namreč prevarate um; pomisli, da ste mogoče že mirni. In res se umirite.