Če ste na lateks, ste lahko tudi na banano

Alergija na hrano je neustrezen oziroma pretiran odziv imunskega sistema na zaužitje določenega živila. Simptomi so različni, od rdečega in srbečega izpuščaja pa do oteklosti ustnic, žrela. Razvije jo lahko vsak, ne glede na starost, pogostejša je pri dojenčkih in otrocih. Pojavi se pri ljudeh, ki imajo za to gensko predispozicijo: če imajo alergijo starši ali njihovi sorodniki, je večja verjetnost, da se bo pojavila tudi pri otroku. Spol in življenjski slog ne vplivata pomembno na alergijo na hrano, je pa pogostejša pri ljudeh, ki imajo druge bolezni, povezane z alergijo, kot so astma, dermatitis in alergijski rinitis, bolj znan kot seneni nahod, ki večino prizadene spomladi.

Osem najpogostejših živil

Alergijo lahko sproži katero koli živilo, med najpogostejših osem, kot jih je že leta 1995 opredelila organizacija za prehrano in kmetijstvo, pa spadajo kravje mleko, jajca, soja, pšenica (gluten), arašidi, oreški, ribe in morski sadeži: kar 50 odstotkov ljudi, ki ima alergijo na eno vrsto ribe, je alergičnih tudi na školjke in druge morske sadeže. Mleko sicer velja za pomembno živilo, a se je njegova hranljivost v nekaterih primerih izkazala za škodljivo: okoli en odstotek odraslih in od dva do tri odstotke otrok je namreč alergičnih na beljakovine v kravjem mleku. Tudi na jajca je alergičnih več otrok kot odraslih, tudi ta alergija pri mnogih sčasoma izzveni; alergija na jajca pri otroku napoveduje večjo verjetnost alergijskih bolezni v odrasli dobi (mačja dlaka, cvetni prah, pršice). Alergija na arašide in oreške se navadno pojavi skupaj, in to že v prvih letih življenja, izzveni pa zelo redko. 

Simptomi se lahko pojavijo takoj ali nekaj ur po zaužitju hrane: kažejo se v obliki kožnih sprememb (srbečica in izpuščaj), kot dihalne težave (srbenje okoli oči, kihanje, zamašen nos, težko dihanje) ali prebavne težave (krči v trebuhu, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu), skrajna in najnevarnejša oblika pa je hiter utrip srca, padec krvnega tlaka, izguba zavesti in anafilaktični šok: ker je stanje lahko tudi smrtno, je nujna medicinska pomoč!

Navzkrižne alergije

Včasih se zgodi, da kdo, ki je alergičen na neko snov, doživi enak odziv ob stiku z drugo, sorodno snovjo, pojasnjuje Zvezdana Vražič, dipl. m. s., spec. klinične dietetike, iz zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. »Če je nekdo alergičen na kravje mleko in pokaže enak odziv tudi takrat, ko je govedino, govorimo o navzkrižni alergiji. Na alergene, ki so med seboj sorodni, se telo odzove podobno.« Najpogosteje se navzkrižna alergija pojavlja pri bolnikih s senenim nahodom, ki so alergični za pelod breze. »Pri pelodno-prehranski navzkrižni alergiji pride po zaužitju hrane do srbenja, oteklih ustnic, jezika in žrela, hripavosti. Temu pojavu pravimo sindrom alergije v ustih in je pri odraslih osebah najpogostejša oblika alergije na hrano. Lahko povzroči krče v trebuhu, bruhanje, koprivnico, splošno slabost, drisko, nahod, solzenje. Še hujši splošni znaki so lahko dušenje, težave pri požiranju, tudi znižanje krvnega tlaka in nezavest. Na določene alergene, ki so med seboj sorodni, se telo odzove podobno. A žal ni vedno tako, simptomi so lahko tudi popolnoma drugačni od simptomov osnovne alergije,« opozarja Vražičeva.

Breza in jabolka

Kdor je alergičen na brezo, je lahko tudi na jabolka, koščičasto sadje, kivi, lešnike, arašide, zeli in začimbe, kot so janež, kari, paprika, poper, našteva Vražičeva. Najpogostejše navzkrižne alergije: če ste na pršico, ste lahko tudi na morske sadeže; če ste na travo, ste lahko še na žita, paradižnik, soja, grah; če ste na lateks (v izdelkih iz prave gume), ste lahko tudi na banano in avokado.

Učinkovito izogibanje

Alergija na cvetni prah mine, ko v zraku ni več peloda, ki nam povzroča težave, prehranski alergeni pa se pojavljajo vse leto. Če vemo, na kaj smo alergični, se izogibamo alergenom in njihovim navzkrižnim kombinacijam, poudarja Vražičeva. Najpomembnejše pri zdravljenju prehranskih alergij je ravno prepoznava alergena in njegova izločitev iz prehrane. Pri otrocih, mlajših od štirih let, ki se povsem izogibajo živilom, na katera so alergični, alergija večinoma sčasoma izzveni. Dobro je, da posameznik, če je v restavraciji, povpraša natakarja o sestavinah v jedi, brati mora deklaracije na izdelkih. Obenem naj se pouči o enakovrednih nadomestnih živilih, da bo njegova prehrana kljub dieti uravnotežena, pozoren naj bo tudi na živila s skritimi alergeni in se izogiba konzervansom, aditivom in barvilom.