A ne le plodovi, kot zdravilni so izjemno uporabni tudi cvetovi in listi, za katere se je izkazalo, da pomirjajo, čistijo kri, spodbujajo izločanje vode, znižujejo povišano telesno temperaturo in veljajo za naravno odvajalo. Vsebujejo kalcij, magnezij, kalij, fosfor, folno kislino, betakaroten in vitamin C ter veliko kalija in natrija. Pripomorejo tudi k zmanjšanju slabokrvnosti in črevesnih obolenj. Nadpovprečno so bogate še z vitaminom A in vitamini B.



Po svileni poti so jih s Kitajske prenesli v Perzijo, kjer jih je odkril Aleksander Veliki in jih nato prenesel Grkom in Rimljanom. Nemudoma so doživele izjemno priljubljenost, obveljale so za sadež, ki telesu z rumeno barvo vrača energijo in z antioksidativnim delovanjem upočasnjuje staranje. Za to je najzaslužnejši betakaroten, ki ga človeški organizem spreminja v vitamin A. S tem se nam povrne energija po napornem dnevu ali po telesni dejavnosti, nagrajena pa je tudi koža, ki jo navda s prožnostjo in mladostno svežino. Da so simbol življenja, tako ne preseneča, priljubljene pa niso le v zdravilstvu in kulinariki, kjer ponujajo obilo slastnih receptov, temveč tudi v kozmetiki, kjer so priljubljena sestavina krem in mask za obraz.



Breskve imajo tanko, žametasto, rahlo dlakavo lupino. Meso sadeža je belo do rumenkasto ter zelo sočno in sladko, odvisno od vrste. Pri nekaterih sortah se meso drži koščice ali se le delno loči od nje, pri drugih pa je prosto. Breskve so najokusnejše kar sveže, odlično popestrijo sadne solate ali smutije. So tudi nepogrešljiva sestavina kompotov in najrazličnejših sladic, vse bolj pa so priljubljene v kozmetiki. Hranljivo masko za obraz si lahko izdelamo iz sočnega mesa breskve, ki ga s paličnim mešalnikom zmiksamo v beljak in za najmanj deset minut nanesemo na obraz. Speremo in uživamo v koži, ki bo gladka kot svila!