Dr. Mate Gabor je svetovno znan kanadski zdravnik in predavatelj, ki je življenje posvetil celostnemu zdravljenju, pri čemer se je ves čas opiral na najbolj aktualne znanstvene izsledke, klinične primere iz svoje dolgoletne zdravniške prakse in ne nazadnje lastne izkušnje. Bolečina je upor telesa, pravi in nadaljuje: Nastane, ko si posameznik na svoja pleča naloži več, kot zmore ali je dolžan nositi. Sodobna družba namreč časti posameznike, ki svojemu delu podredijo tako rekoč vse, prevzemajo vedno nove naloge, dolžnosti in obveznosti, tudi naloge drugih, takšno samožrtvovanje pa ima ceno, pogosto previsoko.
Pretiran stres se pojavi, ko zahteve, pred katerimi se je znašel organizem, presegajo njegove razumne zmožnosti, da bi jih lahko izpolnil. Elastika se strga, ko jo preveč nategnemo. Stresni odziv lahko zažene tudi fizična poškodba ali okužba. Lahko ga sproži čustvena travma ali celo grožnja z njo, četudi je samo namišljena.
Tako se slehernik bolj in bolj oddaljuje od svojega bistva, od središča svoje osebnosti, od jedra biti, od samega sebe. Ko in če sebi in drugim nismo sposobni postaviti jasnih meja na medosebnem polju, se bo to prej ali slej izrazilo na naših telesih. Na kratko povedano, bolelo nas bo telo.
Že Sokrat je skoraj pred poltretjim tisočletjem dejal, da ne moremo ločevati uma in telesa, dolgo pred pojavom psihonevroimunoendokrinologije, pod katero se podpisuje dr. Mate Gabor. Ko ta govori o stresu, ne govori o živčnem razburjenju, kakor ga običajno razume laik. Občutenje živčne napetosti ne opredeljuje stresa, ni stvar subjektivnega občutenja. Stres je izmerljiv nabor objektivnih fizioloških dogodkov v telesu samem. Vključuje možgane, hormonski aparat, imunski sistem in številne organe. Tako živali kot ljudje ga lahko doživljamo, ne da bi se tega zares zavedali. Živčna napetost je lahko sestavni del stresa in to običajno tudi je, a stres je vendarle sestavljen iz notranjih izmenjav naštetega.
Nevarni stres
Pretiran stres se pojavi, ko zahteve, pred katerimi se je znašel organizem, presegajo njegove razumne zmožnosti, da bi jih lahko izpolnil. Elastika se strga, ko jo preveč nategnemo. Stresni odziv lahko zažene tudi fizična poškodba ali okužba. Lahko ga sproži čustvena travma ali celo grožnja z njo, četudi je samo namišljena. Fiziološki stresni odzivi se lahko pojavijo tudi, kadar je grožnja onkraj zavedanja, in celo tedaj, ko je posameznik lahko prepričan, da je pod stresom v dobrem smislu.
Raziskovalna literatura prepoznava v splošnem tri dejavnike, ki lahko privedejo do stresa: negotovost, pomanjkanje informacij in izguba nadzora. Vsi trije so navzoči v življenju posameznika s kroničnimi bolečinami. Naslednji dejavnik, ki mu dr. Gabor posveti dobršen del v svoji knjigi Ko telo reče ne – Skriti stres terja davek, pa je čustvena kompetentnost in samoregulacija kot njen sestavni del.
Kaj je čustvena kompetentnost?
Predvsem nekaj, kar je absolutno premalo navzoče v naši družbi oziroma kar sodobna družba celo zavrača: je antipol obvladanosti. Ta obvladanost, v slovenski družbi ji pod vplivom angleščine rečemo modno tudi biti kul, je na žalost prevladujoča nova etika, saj še otroci pogosto slišijo: Ne bodi tako čustven ... Zakaj si tako občutljiva ... Nadziraj se …
Vse to pomeni, da je razumskost na splošno bolj čislana od čustvenosti.
Čustvena kompetenca terja:
1. sposobnost, da občutimo svoja čustva, tako da se zavedamo, kdaj smo doživeli stres;
2. sposobnost učinkovitega izražanja svojih čustev in s tem asertivnost, ko gre za naše potrebe, in ohranjanje integritete čustvenih meja;
3. sposobnost razlikovanja med psihološkimi odzivi, ki zadevajo sedanji položaj, in tistimi, ki predstavljajo ostaline iz preteklosti;
4. zavedanje tistih pristnih potreb, ki terjajo zadovoljitev namesto njihovega potlačenja zato, da bi drugi odobravali naša dejanja.
Stres se torej pojavlja v odsotnosti teh meril in privede do motenj v homeostazi. Posledica kroničnih motenj je poslabšanje zdravja. Čustvena kompetentnost je zato tisto, kar moramo razviti, da se zavarujemo pred skritimi stresi, ki pomenijo tveganje za zdravje, in obenem to, kar moramo pridobiti, da ozdravimo. Prav tako moramo čustveno kompetentnost privzgajati svojim otrokom kot najboljšo preventivo in s tem alternativo morebitni kasnejši kurativi.
Se nadaljuje jutri ...
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: