Glava občasno boli kar 70 odstotkov civilizacijsko visokorazvite populacije, medtem ko je ima napade migrene okrog 10 odstotkov. Ali so podatki pravi?

Ocena drži, glavobolov je celo še več. V epidemioloških študijah se, kar zadeva migrene, kažejo razlike med spoloma v razmerju 2 : 1. Moški so tisti, ki jih manj pogosto močno boli glava – odstotek se giblje okoli osem do devet odstotkov, žensk pa je po nekaterih virih kar 17 odstotkov.

Glavobolov ima torej opazno več žensk?

Res je. Incidenca je pri njih zvonasta, to pomeni, da se začnejo že okrog dvajsetega leta oziroma v adolescenci, vrh dosežejo med tridesetim in štiridesetim letom, nato pa začne padati.

Pretirano jemanje analgetikov – od osem do dvanajst tablet na mesec, odvisno od tega, kako močni so – lahko vodi v odvisnost. Glavobol se pogosteje pojavlja in postaja celo vedno bolj intenziven prav zato, ker je telo navajeno na analgetike. 

Zakaj prav trideseta in štirideseta leta? Takrat še ni drastičnega upada hormonov.

Natančnih pojasnil ni. Takrat so določene obremenitve, saj gre za najbolj produktivno obdobje življenja tako v zvezi z družino kot s kariero in poslom. Imamo precej bolnic z migreno, ki so v službi uspešne, vendar jih bolečine ovirajo pri razvoju.

Bolniki so največkrat tisti, ki doživljajo hud stres. Ali drži, da zaradi glavobolov in migren pogosto trpijo nadpovprečno inteligentni posamezniki, nagnjeni k anksioznosti in perfekcionizmu, pa tudi tisti, ki so bili v otroštvu fizično ali psihično zlorabljeni?

Populacija obolelih se zelo razlikuje. Del bolnikov je zagotovo nadpovprečno delovnih intelektualcev in pri teh je stres eden od najmočnejših dejavnikov. Pogosto se z delom obremenjujejo tudi sami, kar lahko včasih povezujemo z osebnostnimi značilnostmi. Stres je dokaj močan dejavnik tudi pri intelektualno šibkejših osebah. Neredko imajo hkrati še depresijo ali dodatne bolečine v križu, hrbtenici ali sklepih. Študij o povezavi migren in zlorab v otroštvu ni, je pa seveda dokazano, da lahko gre pri vseh kroničnih bolečinah za psihosomatska obolenja. V praksi se srečujem s tem, da so včasih v ozadju zares določene zlorabe v zgodnjem otroštvu.



Ključ do preprečevanja glavobola je tudi v tem, kako razmišljamo in kako se sproščamo. Nam lahko zaupate kakšno zdravilno misel oziroma tehniko meditiranja, ki deluje?

Strinjam se z vami, v misli je zagotovo skrita velika moč. Porodi lahko različne odzive, tudi motorične. Težave prinese ponavljanje ene in iste misli. Ena od učinkovitih tehnik meditacije, ki znanstveno dokazano deluje, je zagotovo čuječnost, ko se od določene misli umakneš in jo začneš opazovati, kot da ne bi bila del tebe.

Eden od manj znanih vzrokov migren se po dognanjih klinike v Clevelandu ne skriva v psihi, temveč v mišicah in sklepih pri čeljusti. Kaj menite o tem?

Tukaj gre za koncept prenesene bolečine, saj so v hrbtenjači skupne bolečinske poti. Pri osebi, ki ima prirojeno ali pridobljeno disfunkcijo čeljustnega sklepa, lahko to poškodbo ugotovimo s pomočjo magnetne resonance. Ne gre za hudo patologijo, pa vendar lahko sproži glavobole. Sicer imamo zdravniki do zdravljenja glavobolov biopsihosocialni pristop, torej vedno upoštevamo tudi socialne okoliščine bolnika, ne le njegove osebnosti. Danes se vedno več težav pojavlja predvsem v delovnih okoljih, opazno bolj kot doma.

Ne pozabimo na dovolj telesne dejavnosti ter spanja. Svetujem pisanje dnevnika, v katerega si oseba zapisuje glavobole in s tem zdravniku precej olajša delo. 

Samopomoč pri težavi s čeljustjo naj bi bila masaža mišic okoli nje, pogosto raztezanje vratu in uživanje osvežilnih bombonov namesto žvečilnega gumija. Se strinjate?

Opisano lahko delno zagotovo pomaga. Vse strukture, ki so na obrazu oziroma v glavi, gredo v skupno jedro v hrbtenjači oziroma možganskem deblu. Te živčne strukture so seveda odgovorne tudi za bolečine v glavi. Tudi samo žvečenje lahko povzroči glavobol.

Ali res prav tako pomaga, če spijemo malo vode?

Seveda lahko – po placebo učinku. Kadar verjamete, da vam bo nekaj pomagalo, se to res zgodi. Običajno pomaga določena sprostitev, sprehodi in podobne dejavnosti. To velja za tenzijske glavobole, medtem ko je pri migrenskih človek onemogočen, zato fizična aktivnost vse skupaj le še poslabša.



Kaj še sodi med preventivo?

Med drugim prehranska dopolnila, denimo večji odmerki magnezija ter vitamina B2. V manjših količinah ju najdemo v zelenjavi in sadju oziroma mediteranski dieti. Ne pozabimo na dovolj telesne dejavnosti ter spanja. Svetujem pisanje dnevnika, v katerega si oseba zapisuje glavobole in s tem zdravniku precej olajša delo.

Številni ljudje ob glavobolu takoj posežejo po protibolečinskih tabletah, kar lahko vodi do večanja odmerka in posledično še pogostejše bolečine. Kaj svetujete namesto tega?

V današnjem času, ko so analgetiki prosto dostopni, je samozdravljenje velika težava, ki je med drugim povezana z dolgimi čakalnimi dobami. Pretirano jemanje analgetikov – od osem do dvanajst tablet na mesec, odvisno od tega, kako močni so – lahko vodi v odvisnost. Takrat nam tableta ne pomaga več tako, kot nam je včasih, in moramo vzeti še eno. Glavobol se pogosteje pojavlja in postaja celo vedno bolj intenziven prav zato, ker je telo navajeno na analgetike.

Akupunktura zagotovo deluje v petdesetih odstotkih, učinkuje enako močno kot profilaktična zdravila, kar potrjujejo tudi raziskave. Splača se jo poskusiti. 

Kako učinkovita je akupunktura? Deluje?

Akupunktura zagotovo deluje v petdesetih odstotkih, učinkuje enako močno kot profilaktična zdravila, kar potrjujejo tudi raziskave. Splača se jo poskusiti.

Kdo je dober akupunkturist oziroma akupunkturistka?

V Sloveniji je to problem, medtem ko imajo v Nemčiji, Avstriji in drugod zdravniki integrativne medicine za to licence. Pri nas imamo sicer zdaj zdravniki na voljo prvo šolo akupunkture.



Vi tudi?

Tako je, prav zdaj smo končali prvo leto izobraževanja. Že v letu 2018 bom lahko akupunkturo izvajal tudi na svojih bolnikih. Seveda če bom naredil izpit. Upam, da. (Smeh.)