Pri osemurni operaciji je sodelovala 30-članska ekipa kirurgov, anesteziologov, sester in drugega osebja, 54-letnemu diabetiku, ki je dobil srce 25-letnice, umrle v prometni nesreči, pa so s prelomnim posegom povrnili vero v življenje.

Barnard je takoj po operaciji v Cape Townu dosegel svetovno slavo, polnil je naslovnice časopisov kakor hollywoodski zvezdnik, njegove slave ni omajala niti pacientova smrt: tega je po 18 dneh pokončala pljučnica, toda presaditev je kljub temu še naprej veljala za uspešno, saj je smrt povzročila občutno zmanjšana odpornost zaradi imunosupresivov, novo srce pa je delovalo povsem samostojno, brez podpore naprav.



Barnard je nadaljeval serijo operacij: pri bolnikih je beležil vse daljšo dobo preživetja in v prihodnjih desetletjih je rešil tisoče življenj, tako kakor njegovi kirurški dosežki pa je medije zanimalo tudi njegovo zasebno življenje. Divje zabave, družba lepotic in znanih igralk, srečanja s pomembneži, denimo s papežem in princeso Diano, poroke in ločitve so postali sestavni del kirurgovega vsakdanjika, ki bi mu marsikdo sicer lahko pripisal ošabnost in uživanje v soju žarometov, a se je s svojim delom uspešno bojeval tudi proti rasnemu razlikovanju v svoji domovini v obdobju bridkega apartheida. 



Denimo, javno se je postavil na stran temnopoltih zdravstvenih delavcev, ki so zaslužili mnogo manj od belopoltih, enemu od pacientov, upokojenemu belopoltemu zobozdravniku, pa je brez vnaprejšnjega opozorila vsadil srce temnopoltega darovalca in s tem seveda sprožil val ogorčenja. Na katerega se je seveda odzval s še glasnejšim izzivanjem takratne oblasti in pogumno nagovarjal domače in svetovne politike.



Prvo presaditev srca pri otroku so opravili Američani, in sicer leta 1984, ko so rešili življenje štiriletnemu dečku. V ZDA tudi sicer opravijo največ presaditev srca, zaradi pomanjkanja darovalcev pa medicina v prihodnosti zre v razvoj umetnega srca. Slovenski kirurgi so doslej opravili približno 300 presaditev srca: za prvo je bil zaslužen kirurg Tone Gabrijelčič leta 1990. Slovenija je sicer po številu presajenih src na milijon prebivalcev na prvem mestu v mednarodnem registru, in sicer vodimo s 14,3 presajena srca, kar je dvakrat več kakor ZDA.