Izdali so knjižico 10 zmot in resnic o slepoti ter slabovidnosti, ki na humoren način odstira temo videčih. V vseslovenski akciji Deset čez deseto jo bodo danes podeljevali mimoidočim v vseh slovenskih krajih. S pomočjo devetih Medobčinskih društev slepih in slabovidnih, Zveze slepih, Centra IRIS ter še nekaterih vrtcev in šol po Sloveniji se bodo natanko ob 10.10 po vsej državi pričeli promocijski dogodki, kjer se boste lahko med drugim preizkusili tudi v hoji z belo palico in dobili odgovore na vsa vprašanja, ki si jih do sedaj niste upali ali imeli priložnosti postaviti.

In katere so te najpogostejše zmote o slepih in slabovidnih? Avtorici knjižice in univerzitetni profesorici dr. Ingrid Žolgar ter dr. Aksinja Kermauner sta nam jih nekaj razkrili že predčasno, vseh 20 pa poiščite zbrane v knjižici, ki bo danes zakrožila po Sloveniji.  


1 Slepota pomeni živeti v temi.

Ko nas zagrne trda tema, mnogokrat pomislimo, da se tako ves čas počutijo osebe s slepoto. A slepota pravzaprav še ne pomeni življenja v popolni črnini. Slepota je diagnosticirana takrat, ko je ostanek vida tudi pri uporabi očal ali leč manj kot 5 odstotkov vidne ostrine ali zoženo vidno polje pod 10 stopinj. Večina posameznikov ima tako še nekaj ostankov vida, le malo je popolnoma slepih.

2 Vse osebe s slepoto so izjemno nadarjene za glasbo. 

Stevie Wonder, Andrea Bocelli, Ray Charles so le nekatera legendarna glasbena imena, ki so vid izgubila že kmalu po rojstvu ali v otroštvu. A njihova nadarjenost za glasbo nima nič opraviti s slepoto. Delež nadarjenih glasbenikov s slepoto je namreč enak kot med videčimi.

3 Oseba, ki je slepa od rojstva, ima bolj razvita čutila in poseben čut za zaznavanje ovir.

Oseba, ki je slepa, nima šestega čuta oziroma nadnaravne moči za zaznavanje ovir. S sistematičnimi in strukturiranimi vajami se nauči uporabljati ostala čutila, tudi vid, če ga je kaj. Prav tako ne moremo od slepe osebe pričakovati, da nas bo prepoznala zgolj po glasu, vedno se ji zato ob srečanju predstavimo in poslovimo, ko odidemo iz njene družbe.

4 Vse osebe s slepoto uporabljajo brajico. 

Brajica je sistem šestih izbočenih pik. Značilen razpored pik pomeni črko, števko, ločilo, noto ali kakšen drug znak. Marsikdo ne uporablja brajice, ker lahko z ostanki vida bere običajen tisk s povečavo. Če je izgubil vid kasneje, navadno uporablja druge načine, npr. poslušanje zvočnih knjig ali program za pretvorbo besedila v govor.

5 Slabovidnost popravimo z očali z višjo dioptrijo.

Slabovidnost ni enaka kratkovidnosti ali daljnovidnosti. Očesni zdravnik slabovidnim osebam sicer lahko predpiše ustrezno dioptrijo za očala, vendar s tem ne odpravimo slabovidnosti. Nekaterim, ki imajo npr. oster vid in zoženo vidno polje, očala nič ne pomagajo. 

6 Oseba s slabovidnostjo ali slepoto ne more uporabljati računalnika. 

Slepi in slabovidni si lahko z moderno tehnologijo nadvse olajšajo življenje. Računalnik s prilagojeno strojno in programsko opremo je tako odličen pripomoček za učenje in zabavo. Obstajajo namreč programi za povečavo, govorno sintezo in brajevo vrstico (brajev zaslon). Oseba s slabovidnostjo ali slepoto lahko tako ustvarja različne dokumente, brska po spletu in celo uporablja družabna omrežja.

7 Oseba s slabovidnostjo ali slepoto se zaradi izgube vida ne more ukvarjati s športom.

Šport je zelo pomemben, ker se zaradi izgube vida te osebe manj gibljejo. Ukvarjajo se lahko skoraj z vsemi športi; kolesarijo lahko v tandemu, planinarijo, smučajo, kegljajo in tečejo s spremstvom videčega; pomerijo se lahko v prilagojenih športih z zvenečo žogo (golbal in showdown). Tudi filme radi gledajo in gredo z veseljem v gledališče. Prilagojeni filmi vsebujejo zvočni opis prizorov in dogajanja.

8 Pes vodič pripelje osebo s slepoto, kamor ta želi. 


Pes vodič ni vseveden in osebe s slepoto ne more pripeljati na želeno lokacijo, kot navigacija v avtomobilu. Oseba s slepoto tako mora poznati pot, kamor je namenjena, pes vodič pa je naučen, da zgolj opozarja na ovire, uboga ukaze osebe, kot npr. levo, naprej, in ji pomaga, da čim varneje pride na cilj. Tudi na prehodu za pešce je človek tisti, ki posluša zvočni semafor in/ali tok prometa. Ko se odloči za prečkanje, da psu povelje. Mimoidoči morajo spoštovati pravila, da se do psa vodiča ne obnašajo kot bi se do drugih prikupnih štirinožcev. Kadar ima na sebi vodilo, ga ne božamo in ne iščemo z njim očesnega kontakta, saj ga utegnemo tako odvrniti od pomembnega dela, ki ga opravlja za oseba s slepoto. 

9 Če oseba s slabovidnostjo preveč obremenjuje svoje oči, se ji vid poslabša.

Ravno nasprotno! S sistematičnimi vajami se nauči ostanke vida uporabljati učinkoviteje. 

10 Branje pri slabši osvetljenosti poškoduje oči. 

Stavek, ki smo ga pogosto slišali iz ust naših staršev in starih staršev, kadar smo brali pozno v noč. Ne, zaradi tovrstnih navad ne bomo oslepeli. Branje pri slabši osvetljenosti sicer utruja oči, vendar jih ne poškoduje.