Zdravilno šelestenje breze

Vsem dobro poznano drevo svetleče belega lubja je dosti več kot le lepa okrasna rastlina. Vitka breza ima sposobnost, da se sama zasadi na posekah in pogoriščih, in je zato koristna za pogozdovanje poškodovanih območij, kjer drugim drevesnim vrstam razmere ne ustrezajo. Prav zaradi obnovitvene in prilagodljive lastnosti so jo že prastari narodi spoštovali in ji pripisovali duhovno moč. Keltom je simbolizirala rast, ponovno rojstvo in prilagodljivost. Na Finskem in v Rusiji pa še danes velja za nacionalno drevo, ki ga tesno povezujejo s številnimi običaji in vsakodnevnimi opravili.

Zdravje

Breza je nekdaj veljala za rastlino, ki pozdravi vsako bolezen. Že naši predniki so njene poganjke, listje in lubje uporabljali v številne zdravilne namene. Ima namreč veliko očiščevalno moč, ki jo v raznih kurah s pridom izkoriščamo še danes. Čaji in poparki, ki jih pripravimo iz popkov, suhih listov ali lubja, so odlični za pospešitev izločanja seča. Razstrupili bodo ledvice, jetra in mehur. Odvajajo vodo, zato so odlični za hujšanje in odpravljanje celulita, zmanjšujejo celo holesterol. Brezovi pripravki prav tako lajšajo bolečine pri revmatičnih obolenjih in čistijo kri.

V severnih predelih severne poloble je priljubljeno uživanje brezovega soka. Tega v Skandinaviji, Rusiji, bivših državah Sovjetske zveze in na severu Kitajske pozimi in zgodaj spomladi pridobivajo s preprostim vrtanjem luknjice v deblo drevesa, iz katerega se nato v podstavljeno posodo ali steklenico cedi čista, skoraj brezbarvna in nekoliko sladkasta tekočina. Brezov sok podobno kot listje, lubje in popki deluje očiščevalno, zato ga priporočajo za krepitev organizma. Ker se hitro pokvari, sveže pridobljenega porabite v nekaj dneh, za dodatek jedem pa lahko posežete tudi po sirupu, narejenem iz brezovega soka, ki se uporablja podobno kot javorjev.

Kozmetika

V lepotne namene so brezo in predvsem njen sok stoletja uporabljali prebivalci severne in vzhodne Evrope. Verjeli so, da svetli kožo, odpravlja pege in starostne pigmentne madeže. Do danes se je ohranila raba eteričnega olja, ki ga pridobivajo iz brezovih popkov in ga v kozmetični industriji dodajajo številnim pripravkom za boljšo rast las. Čistilna moč breze naj bi lasišče ozdravila tudi prhljaja. Mazila na osnovi navadne breze blažijo neprijetne kožne težave, kot so luskavica in ekcemi. Če želite globoko očistiti kožo, pa si kar doma pripravite kopel, sto gramov lubja zavrite v litru vode in prevretek dodajte topli vodi v kadi.

Industrijska raba

Breza je zaradi svojega videza priljubljena v hortikulturi, cenjen pa je tudi les, ki ga uporabljajo zelo različno, od pohištva, pridobivanja celuloze do izdelave umetne svile in volne ter celo obutve. Zaradi elastičnosti iz njega izdelujejo rolke. Ima tudi naravno resonanco, zato ni nič čudnega, da je priljubljen pri proizvodnji zvočnikov in nekaterih glasbil, recimo bobnov. Dobro gori, s prav posebnim modrim plamenom, pri tem pa skoraj ne povzroča dima, ne poka in ne prasketa. Odličen je torej za kurjenje v kaminih, uporabljajo pa ga tudi pri prekajevanju hrane. Iz breze so nekdaj izdelovali metle, ki so jih, prav zaradi duhovnih lastnosti transformacije in zdravljenja, morali imeti doma pri vsaki hiši. Šopki brezovih listnatih vejic pa so pomemben del obreda savnanja v Rusiji, saj jih pomočijo v mrzlo vodo in se z njimi udarjajo po telesu, s čimer spodbudijo prekrvitev. Svilnato gladki kosi lubja, ki ga vodoravno prekinjajo črne sledi, domišljijo ustvarjalcem burijo še do tega dne. V umetnosti mnogokrat upodobljena brezova drevesa so prostor našla tudi v modernem oblikovanju.