Na začetku ste bili odločeni, da boste kuhali v vrtoglavo visokih petkah. A če dovolite, kolikor bolj ste bili iz oddaje v oddajo bolj prepričljivi s svojo iskrenostjo, nižje so bile vaše petke.
Odločila sem se, da bom lepa v kuhinji. Zakaj ženska za štedilnikom ne bi bila urejena in se dobro počutila?! Seveda nisem vedela, kako hitro bom vrtoglave pete sezula in skočila v superge, saj je kuharija doma ali v MasterChef kuhinji, kjer so nenehno časovni in drugi pritiski, nekaj popolnoma drugega. Priznati moram, da sem bila grozno utrujena pri pripravi krokenbuša, ko sem bila na petah štiri ure in petnajst minut. Po kuhinji sem se vrtela levo in desno, gor in dol, od sebe sem dajala maksimum in si obenem grizla ustnice, zakaj sem si prav za to oddajo omislila petke.

Za kraljevo sladico, v stolp sestavljenih 66 profiterolov, s karamelo in vaniljevo kremo, ste si vsi vzeli skoraj neomejen čas. Še Alma Rekić  iz sodniškega tria je obula copate.
Joj, ošvrknila sem jo s pogledom in si mislila, kaj bi dala za copate. (Smeh.)



Kakšen je zdaj vaš ego? Dejali ste, da je MasterChef tudi ene vrste terapija?
Absolutno je bila terapija. In hvaležna sem za vse solze, ki sem jih lahko dala. Alma je znala izbirati med besedami in dejanji, ker mi je mi je želela odpreti oči, da znam, da sem vredna, da zmorem. Kapo dol Almi. Ljudje se obešajo na njeno pretirano strogost in nedostopnost, jaz pa sem ji iz vsega srca hvaležna.

Občutljivost in mehkobo ste dali na plan. Brez zavor.
Čustev se ne stiska. Čustev se ne zakoplje. Čustva je treba pokazati. Zakaj se bi jokala, če tako čutim?! Pa naj si misli kdo, kar hoče! Meni se zdi prav, in je tudi lepo, da sem pokazala, da imam veliko srce.

V meditaciji sem našla mentalni mir. Vse sem si priklicala z meditacijami. Tudi MasterChef. Res je trajalo dobrih devet mesecev, zato sem bila toliko bolj srečna, ko je prišlo povabilo. 

In, mimogrede, videti ste fantastično.
Hvala lepa. (Bušne v smeh.)

Ne skrivate, kolikokrat v življenju ste se znašli v brezizhodnih situacijah, tudi pristali na tleh, a se vsakič – sicer popraskani, a z debelejšo kožo – postavili na noge. Samo zaradi tega, ker ste hoteli biti, kar ste. Meditirate še?
Absolutno. V meditaciji sem našla mentalni mir. Vse sem si priklicala z meditacijami. Tudi MasterChef. Res je trajalo dobrih devet mesecev, zato sem bila toliko bolj srečna, ko je prišlo povabilo. Ker je to to. 



Tretja sezona MasterChefa je postregla s paleto okusnih krožnikov in tisoč in enim čustvenim trenutkom – od prvega Alminega objema, ko je sestopila z odra in vas potolažila, do Karimove jeze.
Sodniki so morali biti ostri, če so hoteli dobiti kaj dobrega na krožniku. Če bi se poznali pred MasterChefom, dvomim, da bi  domišljija tako delala, da bi tako energično kuhali in se borili do zadnjega atoma moči.

Neprecenljivo dragocen trenutek za vas je bil, ko je v dvorano poklicala mama, kajne? Z njo imate zdaj močan odnos?
Ves čas snemanja in med predvajanjem oddaje mi je bila ob strani. Na Rabu šova ni mogla spremljati, a sem jo sproti obveščala, kako mi gre. Potem je šla na tržnico, kjer sestrična dela v ribarnici, in vsem je povedala: »A veste, da je med petimi najboljšimi?! Med štirimi?! V finalnem tednu?!« Zares je ponosna name. To se z nobeno nagrado ne more primerjati.

Nekateri so imeli to za tekmovanje, jaz ne. Meni je bil cilj, da naredim dober krožnik, da se ne osmešim in poskušam preživeti nekaj izzivov. Na 50.000 evrov še pomislila nisem. 

Povejte, ste sploh vedeli, v kaj se zares spuščate, ko ste prvič stopili v MasterChef kuhinjo, saj je bil vaš kuharski stil po receptu mam in babic?
Prišla sem kot amaterka, nikoli nisem gledala Masterchefa, ko sem prišla na snemanje, sem bila kar šokirana: Joj, v kaj sem se jaz uvalila. (Zavije z očmi). A odločitev je padla. Nič, Salome, zdaj stisni pa kuhaj, sem si rekla.

Za nameček to ni seveda ni kuharski tečaj ampak pravo tekmovanje.
Veste, tako bom povedala: nekateri so imeli to za tekmovanje, jaz ne. Meni je bil cilj, da naredim dober krožnik, da se ne osmešim in poskušam preživeti nekaj izzivov. Na 50.000 evrov še pomislila nisem. Pa saj sploh ni bilo časa za razmišljanje. Ko prideš v kuhinjo, hočeš najboljši rezultat. 



Izzivi so se naglo vrstili, sestavine so bile včasih prav nemogoče, okusne komponente so morale biti nadgrajene v dovršeno celoto ...
Če ste opazili, sem začela kreirati šele na koncu. Prej sem se ukvarjala z okusi. S pireji. Da so omake dobre. In meso lepo spečeno. Zato nisem mogla napredovati tako hitro. Ko sem to osvojila, sem začela delati na kreacijah. MasterChef je bil kakšna dva tedna prekratek, da bi tudi s postavitvami navduševala. (Smeh.)

Povejte, ali je filozofija priprav in uživanja hrane lahko enostavna? Tudi, ko gre za visoko kulinariko?
Iz oddaje v oddaje sem kar drugače začela gledati na hrano. Nekako se kar postaviš v čevlje ocenjevalca. Kamorkoli greš jesti, začneš iskati pomanjkljivosti, kako je začinjeno ... Vsi smo postali sodniki.

Moja največja življenjska želja je, da bi imela svojo restavracijo, samo, žal, nagrada bo šla v druge roke. 

Veste, da vsi želimo poskusiti vašo limonino pito pa sladki hamburger?
Ja. To morate poskusiti. Tega ne naredi vsak. (Smeh.)

Kakšne so zdaj vaše ambicije?
Zaposlila sem se v bistroju MihaChef, kjer je limonina pita hit poletja. Pridružila sem se mladi ekipi, ob njej se tudi sama počutim mlado. No, nosi pa me tudi še adrenalin iz MasterChefa. (Smeh.)  
Mi navijamo za Gostilno pri Salome?
Moja največja življenjska želja je, da bi imela svojo restavracijo, samo, žal, nagrada bo šla v druge roke.