Resno zaprtje ima pač lahko resne posledice, ki jih ni mogoče odpraviti z zgolj blagimi odvajalnimi sredstvi, če zaprtje traja dolgo in se ponavlja, pa so nujno potrebne korenite spremembe v prehrani in življenjskem slogu, poudarjajo strokovnjaki, pa si poglejmo.

Izogibati se je treba predelanim živilom. Če želite, da je vaše črevesje prehodno in čisto, je zdrava prehrana ključnega pomena, vanjo pa zanesljivo ne spadajo jedi, ki so nabite z maščobo, saj ta upočasnjuje presnovo. Predelana živila so tudi polna rafiniranih ogljikovih hidratov, predvsem zaradi podaljšanja roka uporabnosti, kar je izjemno škodljivo za našo presnovo, saj ta nima encimov, s katerimi bi zmogli razgraditi tako agresivne snovi, torej te usodno obtičijo v nas in nam sčasoma povzročijo napihnjenost, vetrove in tudi zaprtje. Namesto krekerjev, peciva, čipsa in drugih neprizanesljivih prigrizkov si privoščimo živila, bogata z vlakninami, kot so oreški, suho in sveže sadje ter zelenjava, skupno najmanj 30 gramov na dan. Če vlaknin nismo vajeni, količino postopno stopnjujemo.

PREBERITE ŠE: Morda je kriva školjka?

Pozabimo na kofein in alkohol. Pa če si še tako želimo tiste jutranje dišeče omame ali pa kozarca žlahtne kapljice ob večerji, je zaprtje zadosten, predvsem pa zelo resen razlog, da se razvadi odpovemo vsaj začasno. Kofein in alkohol namreč delujeta kot diuretika, torej odvajata vodo, dehidrirano telo pa je odlična podlaga za zaprtje. Kofein sicer pri redkih povzroči nasproten učinek, torej diarejo, a je ob težavah vsekakor bolje kavo opustiti za nekaj časa in povečati dnevni vnos vode, priporočljiv pa je tudi slivov kompot ali pa zgolj voda, v kateri so se namakale suhe slive.

Izločimo mlečne izdelke. Ti nam lahko namreč povzročijo dodatno neugodje, ko smo že tako zelo napihnjeni, si resnično lahko prizanesemo z živili, ki jim naše črevesje ne bo morda kos, in sicer zaradi pomanjkanja encima laktaze, ki je odgovorna za razgradnjo mlečnega sladkorja, ta pa nam lahko nakoplje kar nekaj preglavic, če ga ne presnovimo ustrezno. Ob zaprtju so sprejemljivi zgolj mlečni izdelki brez laktoze.

Rekreacija naj bo na sporedu vsak dan. Leno črevo ni izmišljotina, nezadostno gibanje je namreč pogost in vpliven povzročitelj zaprtja. Za spodbudo črevesju je učinkovita vsakršna oblika gibanja, a naj bo redna in intenzivna! 


PREBERITE ŠE: Noroviroza, prebavna tegoba


Posvetujte se, če uživate prehranska dopolnila. Železo in kalcij preprosto upočasnjujeta prebavo, zato se pred uživanjem posvetujte z zdravnikom, sploh če imate težave s pogostim zaprtjem! Če boste dopolnila vendarle morali uživati, vam bo zdravnik ali morda spremenil odmerek ali pa priporočil blago odvajalno sredstvo, ki bo pomagalo pri stranskih učinkih dopolnil.

Uživajte čim manj zdravil. Dejstvo je, da dandanes posežemo po zdravilih že najmanjši bolečini, kar je seveda nevarno tako za celotno telo kot tudi neugodno za prebavo. Predvsem protibolečinska sredstva, ki jih lahko kupimo v lekarni brez recepta, lahko upočasnijo naše črevesje. Če brez tablet resnično ne gre, se o odmerjanju posvetujte z zdravnikom, ki vam bo morda lahko predpisal sredstvo, ki ne povzroča zaprtja.

Previdno z odvajali! Tudi ta lahko delujejo zahrbtno, čeprav naj bi po vseh priporočilih odpravila težavo. Toda z odvajalnimi sredstvi so pogosto naredimo medvedjo uslugo, saj jih uživamo predolgo obdobje in telo navadimo na dodatno spodbudo. Črevo posledično izgubi sposobnost samostojnega izločanja blata, povrhu pa lahko odvajalna sredstva ob neustrezni uporabi povzročijo elektrolitsko neravnovesje, mišične bolečine, srčno artmijo in še marsikaj. Za varno uporabo dosledno upoštevajte navodila, če pa težave ne odpravite po tednu dni, se posvetujte z zdravnikom. 


PREBERITE ŠE: Uh, kako smrdi!


Pravega vzroka pri otrocih pogosto ne odkrijemo
Pri otrocih se zaprtje pojavlja precej pogosto, ocenjuje asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., spec. pediatrije in vodja Enote za pediatrično gastroenterologijo UKC Maribor: "Vendar običajno starši težave odpravijo sami oziroma ne potrebujejo pomoči zdravnika. Redko gre pri otrocih za organski vzrok, torej za neko osnovno bolezen, ki povzroča zaprtje. Sem npr. sodi hirshsprungova bolezen, ki nastane zaradi neustreznega oživčenja črevesa in zato ni ustreznih refleksov, ki so pomembni pri odvajanju blata. Vzrok so lahko celo nekatere preobčutljivosti, kot so npr. celiakija ali celo alergije, ki jih sicer pogosteje povezujemo z driskami. Veliko pogostejše pa so tako imenovane funkcionalne motnje, ko pravega vzroka ne najdemo. Pogosto zaprtje opažamo pri otrocih, ki jih morda prezgodaj poskušamo odvaditi od plenic, ali pa pri kakšnih stresnih dogodkih (vstop v vrtec, rojstvo sorojenca, spori v družini ...). Obisk zdravnika je priporočljiv, ko zaprtje onemogoča normalno življenje otroka, če starši s preprostimi ukrepi sami ne zmorejo pomagati otroku pri vzpostavitvi normalnega vzorca odvajanja. Zdravnik bo lahko relativno hitro ugotovil, ali gre morda za kakšno osnovno bolezen ali le za funkcionalno motnjo, in bo lahko pogosto s preprostim svetovanjem ali z uporabo ustreznih odvajalnih sredstev otroku hitro pomagal."