Zakaj so človeški zajedavci škodljivi?

Zajedavci so organizmi, ki živijo na račun gostitelja. Škodujejo mu različno: jemljejo mu hrano, izločajo lahko strupene snovi in/ali ga mehansko poškodujejo.



Nevšečne naglavne uši, garje, ki jih povzroča pršica Sarcoptes scabiei, in nam najnevarnejši klopi, ki okuženi prenašajo virusni meningoencefalitis in boreliozo, so zunanji zajedavci znanega domačega okolja. O človeški trakuljavosti zaradi goveje in svinjske trakulje slišimo manjkrat, a je bila zajedavska bolezen nekdaj pogosta. Ali so pri nas še primeri obolevanja zaradi trakulje?

Da. Od leta 2012 do 2016 smo v Sloveniji letno prejeli od tri do pet prijav trakuljavosti, ki jo je povzročila goveja ali svinjska trakulja, in od tri do osem prijav infestacije s pasjo trakuljo (ehinokokom). 

Kaj natančno je človeška trakuljavost in kako se razvije?

Človeško trakuljavost povzroča goveja ali svinjska trakulja, človek je končni gostitelj. Trakulja se v tem primeru iz ličinke, ikre, razvije v črevesju človeka v odraslega parazita. Možna je infestacija z jajčeci pasje trakulje, kjer pa človek ni končni gostitelj in se zato trakulja razvije do vmesne oblike, nekakšne ciste.



Okužba s človeško glisto je stara toliko kot civilizacija in je še znana v domačem okolju?

Da. Najpogostejša je okužba s podančico.

Podančica živi izključno v človeku, pogostejša je pri otrocih. Kako se človek okuži z glisto?

Gliste, podančice, živijo v spodnjem delu tankega črevesa in v debelem črevesu. Samica običajno skozi zadnjično odprtino potuje v toplo in vlažno okolje zadnjičnih gub in tam izleže okoli 15.000 jajčec, ki jih s prostim očesom ne vidimo. Njeno potovanje povzroča značilno srbenje; prav tako lepljiv ovoj, ki jajčeca obdaja, draži kožo. Ko samica izleže jajčeca, običajno pogine. Ker so jajčeca lepljiva, jih okužena oseba s prsti zanese na različne predmete. Zadnjična odprtina srbi, zato se otrok po njej praska, jajčeca se prilepijo na prste, pod nohte, od koder lahko hitro pridejo nazaj v usta že okuženega (avtoinfekcija – samookužba) oziroma jih okuženi zanese na predmete, s katerimi prihaja v stik, denimo igrače, mizo, kljuke itd. Mogoča je tudi retroinfekcija, kar pomeni potovanje ličink iz zadnjičnih gub skozi zadnjik nazaj v debelo črevo. Jajčeca v zunanjem okolju lahko preživijo tudi tedne, uničita jih sušenje in sončna svetloba.



Zakaj se trakulja pojavi v človeškem telesu?

Pri goveji trakulji se govedo, ki je vmesni gostitelj, okuži z zaužitjem jajčec trakulje na pašnikih. Iz jajčec se sprosti ličinka (onkosfera s šestimi kaveljčki) in skozi črevesno steno potuje v krvni obtok. Po krvi pride v različne organe in skeletno mišico. Po desetih tednih se iz onkosfer razvijejo ikre oziroma cisticerke (ličinke, polne tekočine, glavica že ima priseske) in se naselijo v skeletni mišici, srčni mišici, v trebušni preponi in jeziku. Ikra, ki je belkaste barve, ovalne oblike in velika 8 x 5 mm, lahko raste še nekaj tednov, lahko tudi odmre. Človek se okuži z uživanjem surovega mesa ali toplotno slabo obdelanega mesa, ki je onesnaženo z ikrami. Prebavni sokovi v človekovem črevesju ovoj iker razkrojijo in iz mehurčka se razvije glavica (skoleks). V trehmesecih zraste odrasla trakulja. Prek glavice, ki ima štiri odrivke (proglotide), se prisesa na sluznico tankega črevesa. Trakulja lahko živi od 10 do 15 let. Podobno se širi tudi svinjska trakulja, kjer je vmesni gostitelj prašič. Ehinokokozo povzroča Echinococcus ali pasja trakulja. Jajčeca trakulje se izločajo z blatom okuženih psov in lisic. Človek se okuži z direktnim kontaktom z živaljo ali prek okužene hrane. Med ljudmi se okužba ne prenaša.



Kateri zajedavci ogrožajo popotnike v bolj eksotičnih krajih?

Popotnike v tropskih krajih ogrožajo predvsem zajedavci, ki povzročajo malarijo, shistosomijazo, lišmaniozo itd. Malarija je najpomembnejša in najpogostejša tropska in subtropska bolezen. Na območjih, kjer je endemična, živi 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Shistosomoza ali bilharzioza je parazitoza, ki jo pri človeku povzroča pet vrst krvnega metljaja. Pojavlja se v Afriki, nekatere vrste tudi na Bližnjem vzhodu, v Srednji in Južni Ameriki in jugovzhodni Aziji. Lišmanioza je razširjena v deželah tropskega in subtropskega pasu, v Sredozemlju in južni Evropi.

Kako odkrijemo parazitsko okužbo?

Z laboratorijsko potrditvijo povzročitelja.

Kateri so ukrepi proti parazitskim okužbam?

Temeljita toplotna obdelava mesa, dobra osebna higiena, zlasti higiena rok, v tropskih krajih preprečevanje pikov insektov itd.