Aterosklerotična srčno-žilna bolezen je lahko tudi v svoji najhujši obliki brezsimptomna, saj naj bi bil po nekaterih podatkih kar vsak tretji srčni infarkt nerazpoznan, ker je bodisi netipičen bodisi klinično tih. Prav zato je poleg poznavanja dejavnikov tveganja, ki pospešujejo razvoj aterosklerotičnih procesov, pomembno tudi spoznanje, da lahko z njihovim odstranjevanjem preprečimo razvoj bolezni in vsaj delno zavremo njeno napredovanje,« pojasni dr. Alenka Borovničar, dr. med., in hkrati opozori, da je ustrezno upoštevanje preventivnih ukrepov, zlasti zdravega življenjskega sloga, še nezadovoljivo. Po njenih besedah ima prav nezdrav življenjski slog – neprimerno prehranjevanje, telesna nedejavnost, kajenje, tvegano uživanje alkohola, psihosocialni stres – osrednjo vlogo med dejavniki tveganja za prezgodnji razvoj kroničnih bolezni, kamor sodijo tudi bolezni srca in ožilja. 


Vodilni vzrok umrljivosti

Nezdrav življenjski slog je izvor težav, ker najprej vodi v razvoj bioloških dejavnikov tveganja – zvišanega krvnega tlaka, zvišane koncentracije plazemskega holesterola in krvnega sladkorja ter debelosti, čemur sledijo bolezni, kot so diabetes tipa 2, srčno-žilna obolenja, rak, osteoporoza ter depresivne in anksiozne motnje. Prav bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok umrljivosti v svetu in Sloveniji. Samo srčni infarkt v Sloveniji letno prizadene okoli 3500 do 4000 posameznikov, od tega jih približno polovica preživi akutno fazo bolezni in je zato v preostanku življenja izpostavljena tveganju za vnovične aterosklerotične dogodke in zaplete. Strokovnjaki sicer zatrjujejo, da so se zaradi preventivnih programov na nacionalni ravni določeni zdravstveni kazalniki izboljšali.



Nevarna čezmerna telesna teža

»Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja se je v zadnjih 20 letih zmanjšala za več kot polovico, posebno pri moških, kar nas od leta 2009 uvršča med šest evropskih držav, pri katerih je umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni pri moških na drugem mestu, za umrljivostjo zaradi raka,« poudari dr. Borovničarjeva in še podrobneje opredeli pomen posameznih dejavnikov tveganja: »Podatki o pregledih in prisotnosti dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni iz registra oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni, od leta 2002 do 2014 kažejo, da je razširjenost glavnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni velika: 25 odstotkov je kadilcev, visok skupni holesterol je pri 65 odstotkih, zvišan krvni tlak pri 32 odstotkih, 70 odstotkov jih ima čezmerno telesno težo, 27 odstotkov pa je debelih oseb. Skupno je bilo 17 odstotkov odraslih oseb ocenjenih z visokim absolutnim tveganjem za koronarno bolezen v naslednjih 10 letih, od tega je bilo od vseh pregledanih moških 22 odstotkov visokoogroženih in od vseh pregledanih žensk 13 odstotkov visokoogroženih.«    


Posameznik nima popolnega nadzora

Hkrati ne smemo pozabiti, da posameznik žal nima popolnega nadzora nad svojim življenjskim slogom. Sam ne more izbirati kakovosti vode iz pip in zunanjega zraka ter ravni okoljskega hrupa. Prav tako nima neposrednega vpliva na ponudbo, poreklo in kakovost proizvodov na policah trgovin. Odvisen je denimo tudi od prometne infrastrukture, urbanističnega načrtovanja in naklonjenosti gradbenih projektov uporabi zdravju prijaznih materialov. Po novih znanstvenih spoznanjih na nas v vsakdanjem življenju vplivajo točno določeni okoljski dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, to so prašni delci v zraku, hrup, ekstremne temperature in tudi nekatere kemikalije, ki jim je – sicer v nizkih odmerkih – izpostavljena celotna populacija.



Prašni delci in težke kovine

»V številnih primerih je zdrav način življenja posameznika odvisen od ukrepov države. V mislih nimam zdravstvenega resorja, pomembneje na pogoje za zdravje ljudi vplivajo vsi tisti resorji, katerih aktivnosti neposredno ali posredno vplivajo na onesnaževanje okolja, kakovost potrošnih proizvodov, zagotavljanje zdravih živil in na druge elemente življenjskega okolja,« bistvo izpostavi mag. Pia Vračko, dr. med., ki se strinja, da dejavniki iz okolja pomembno prispevajo k nastanku in resnosti bolezni srca in ožilja, kar poglobljeno razloži: »Srce in žile so zelo ranljivi za delovanje različnih snovi iz okolja, denimo prašnih delcev v zraku ali nekaterih težkih kovin. V nasprotju s klasičnimi dejavniki tveganja, kot sta kajenje in sladkorna bolezen, izpostavljenost snovem iz okolja prispeva k razvoju bolezni s pospeševanjem ali iniciacijo patofizioloških procesov, povezanih s srčno-žilnimi boleznimi, vključno z vplivom na krvni tlak, presnovo ogljikovih hidratov in lipidov, vaskularno funkcijo in aterogenezo. Pri tem se učinki na srčno-žilni sistem kažejo že pri izpostavljenostih ravnem pod trenutnimi regulatornimi standardi.« Prav zato, ker opisani vplivi zadevajo celotno prebivalstvo, mag. Vračkova vidi rešitev v tem, da bi jih resneje obravnavali: »Na znanstvenih izsledkih temelječe klinične in javnozdravstvene strategije, namenjene zmanjšanju izpostavljenosti okoljskim dejavnikom tveganja, bi lahko znatno zmanjšale breme smrti zaradi bolezni srca in ožilja po vsem svetu.«