Povišana temperatura in prebavne motnje, ki jih spremljata še driska in bruhanje, so najpogostejše težave, zaradi katerih ljudje poleti obiščemo zdravnika. Enteroviroze, ki se največkrat pojavljajo poleti in jeseni, povzroča več kot 70 enterovirusov, najdovzetnejši za obolenje pa so otroci med 4. in 12. letom.



Enteroviruse najdemo v slini, nosni sluzi in okuženem blatu, bolezen pa se prenaša predvsem prek umazanih rok in kapljično, s kihanjem in kašljanjem, ter z neposrednim stikom z okuženimi površinami. Higiena je torej spet ključni korak v preventivi, še posebno pozorni pa smo med dopustom na tujem – verjetno je odveč poudarjati, da je driska med potovanjem skrajno nadležna in izčrpavajoča.



Večina viroz izzveni v nekaj dneh, a nikakor ne brez nelagodja: med simptomi je lahko povišana telesna temperatura, ki lahko poskoči tudi do 40 stopinj, spremljajo pa jo lahko glavobol, bolečine v žrelu, mišicah in trebuhu, pojavita pa se lahko tudi bruhanje in driska. Običajno si lahko pomagamo sami, tako da nadomeščamo izgubljeno tekočino z vodo, lahko juho in nesladkanimi čaji, ki pomirjajo želodec. Ob hujših simptomih poiščimo zdravniško pomoč!

Sicer pa se lahko enterovirozi izognete tudi z nekaj preprostimi ukrepi:

Redno umivajte roke pred jedjo, po uporabi stranišča in po druženju, sploh če ste se zadrževali v prostoru, kjer je bilo veliko ljudi.



Vlažni robčki za zlato rezervo naj bodo vedno pri roki. Če res nimate dostopa do tekoče vode in mila, lahko za silo uporabite vlažne robce ali pa razkužilo.

Temeljito perite sadje in zelenjavo. Sploh vse sadeže, ki jih boste zaužili surove. Za nekaj minut jih namočite v vodo, ki ste ji dodali žličico sode bikarbone, potem temeljito sperite pod tekočo vodo.



Vsa pokvarljiva živila shranjujte v hladilniku. In jih po potrebi pred uporabo prekuhajte ali drugače toplotno obdelajte. Ne pogrevajte večkrat!

Raje preskočite obrok. Če ste lačni in je vaša edina izbira poulična prehrana dvomljivega slovesa, raje počakajte na naslednjo, zanesljivo priložnost!