S fotografom naju je sprejela v svoj dom v šišenskem bloku, da bi se pogovarjali o njeni že tretji pesniški zbirki Eksplicitne pa tudi o tem, kako živi, ustvarja, ljubi. Tako božansko, strastno, brezkompromisno in otroško iskreno, da te navdihne, naredi ponižnega pa tudi užalosti. Samosvoji Barbari – na njeno željo pogovor objavljam v izvorni obliki, tikanju – je morala pri gibanju večino časa pomagati asistentka Darja. 



Kako se počutiš v teh poletnih dneh? Zdi se, da precej bolje kot nazadnje, ko sva se pogovarjali pred kakšnim letom na eni od filmskih premier. Upam, da imam prav!

Nimaš prav, vroče mi je za popi...t! Vročina name slabo vpliva, tako zdaj kot pred letom. Nisem še postala imuna nanjo. Preseneti me za ovinkom, vsak božji dan.

Verjameš v Boga?

Ja, v enega samega.

Takrat ko se zaljubim, se zaljubim do konca. Ne premakneš me. 

Kako si ga predstavljaš?

To je pa intimna zadeva. (Njene oči posebno zažarijo.)

O vzrokih, zakaj se ti je zgodila multipla skleroza, nimaš več volje razmišljati, pomembno jo je obvladovati. Bolečine in drugih tegob ne zajeziš le s klasičnimi zdravili, temveč tudi s konopljo. Ti zelo pomaga?

Konoplja ni samo predmet, to je stik s stanjem, ki je dobro. Ravno prav se mi j..e, ravno prav lahko vse pošljem nekam. Vse probleme – tako da ostaneva le moje telo in džojnt. Potem pa pridejo reči iz druge dimenzije. Domišljija začne delati sto na uro in takrat lahko uspešno tudi pišem.



»Ljubim. Brez premora, brez hitenja. Saj imam ves čas tega sveta.« Tako pravi ena od tvojih novih pesmi. Sodobni svet nas sili, da vedno kam hitimo. Moramo res zboleti, da se znamo ustaviti?

Morati ni nič treba. Sovražim besedo moraš. In bolezen ni dober znak, da si lahko pokažemo ogledalo. Boljši znak je ljubezen v vseh oblikah in legah. Ljubezni ne moreš razložiti – ona samo je! Vzemi ali pusti.

Hočeš ali nočeš, na koncu vedno zmaga. Zakaj jo tako pogosto zavračamo, blokiramo – ker se bojimo?

Ne vem, ker tega ne počnem. Ni me strah. Takrat ko se zaljubim, se zaljubim do konca. Ne premakneš me. Sem »glupa«, ampak tako je. (Nasmeh.)

Laž se ne deli na dva spola. Je težko delo, ki zahteva popolno zbranost 24/7. No, tega se mi ne da početi niti poslušati. 

Kako bi opisala svoje bistvo?

Težko. Ne vem, ali naj govorim, kakšna se zdim sebi kot pisateljica. Ugotovila sem, da sem ekshibicionistka. Bistvo nas, ki smo nagnjeni k ekshibicionizmu, je, da radi kažemo. Jaz si ne odpenjam plašča, pač pa pišem in se v svojih pisavah kažem.

Izbranec tvojega srca, življenjski sopotnik Robert Pešut - Magnifico, je večkrat priznal, da brez tebe ne bi bil, kar je, da še vedno predstavljaš tri stebre templja njegove ustvarjalnosti in doma. Malo izzivalno, morda celo nesramno vprašanje: kdo od vaju je večji umetnik in kdo zna bolj imeti rad?

Med nama ni tekmovanja.



Ali je to rdeča nit dobrega partnerstva?

Ne vem če, to je samo zraven, kot dobra lastnost zveze. Ne zanima naju, kdo je kaj naredil prej, kdo je boljši.

To je odraz velike srčnosti. Sta bila od nekdaj takšna?

Mislim, da od nekdaj.

Rada imam slovenščino, ne omejuje me, še bolj mi razmahne ustvarjalnost, ker je moja, čutim jo v krvi, verjamem ji, lepa je. 

Skupaj sta že 33 let. On je pred nekaj leti dejal, da je za ljubice prelen, tvoja poezija pa se pogosto vsaj dotakne varanja. Kaj sploh to je, sta kdaj prevarala drug drugega?

Varanje me ne zanima. To je ostudna tema. Ne ukvarjam se z njo. Ne varam, zato tega termina zame ni. Ljubimcev nimam in jih tudi nisem imela.

Ena od tvojih pesmi ima naslov Lažnivec. Kdo bolje laže – moški ali ženske?

Laž se ne deli na dva spola. Je težko delo, ki zahteva popolno zbranost 24/7. No, tega se mi ne da početi niti poslušati. Sploh ker vem, da ima laž kratke noge. Ta stara rekla so mi kar všeč, verjamem v to.



Tudi jaz, sami sebi prav tako ne moremo lagati.

Res je. Jaz prav vidim laž – je kot žaba s kratkimi nogami. Fuj! Da bi šla kdaj z njo na kavo? Nikol'!

Dovoli mi citirati del ene tvojih najlepših pesmi, ki govori o lepoti: »Verjamem vate takrat, ko jo izgubiš, in verjamem vase, da jo še imam, da še znam, da še dam.« Kako lepa, polna je v resnici slovenščina, se pokaže v angleškem prevodu, kije zgolj senca originala. Morda so slovanski jeziki res najbliže prajeziku izvornih inteligentnih ljudi na Zemlji, kot je dokazal lingvist Platon Lukaševič.

Za Lukaševiča še nisem slišala, v googlu sem razbrala samo to, da je Rus. Za visoko vrednotenje slovanskih jezikov prvič slišim, se mi pa to ne zdi slaba teza. Rada imam slovenščino, ne omejuje me, še bolj mi razmahne ustvarjalnost, ker je moja, čutim jo v krvi, verjamem ji, lepa je.

Prešeren je v svoji pesnitvi o Povodnem možu upodobil prvega slovenskega čefurja. 

Katera je najlepša slovenska beseda?

(Malo pomisli.) Vedrina.

Kaj je lepota? Kako in kdaj veš, da je nekaj lepo?

To so pretežka vprašanja. Enostavno vem, ko pogledam določeno osebo, ali mi je lepa ali grda. Če mi je lepa, se družim z njo, govorim z njo, ustvarjam z njo, se slikam z njo.



Tvoja najboljša prijateljica je erotika. Od kod fascinacija žensk nad Drakulo, skrivnostnim vznemirljivim moškim, ki nas zapelje, nam izpije kri, nas zapečati za vedno – ali pa, če dam primer Povodnega moža, ki narcisko Urško dramatično potegne v rečne globine, kar je Prešeren čudovito opisal z množico šumnikov.

Drakula je seksi, Prešeren pa je v svoji pesnitvi o Povodnem možu upodobil prvega slovenskega čefurja.

Vrhunska primerjava! Zakaj so čefurji v očeh številnih Slovenk tako privlačni?

(Nasmeh.) Simpatični so, temperamentni in seksi.

Tudi sama sem potrošnica, nisem pa mehanik, vendar dopuščam dejstvo, da nekateri ljudje potrebujejo tudi mehansko pomoč, zato nimam nič proti pornografiji – ta je le ena od industrij, ki imajo itak vse dobre in slabe lastnosti. 

Kakšno je tvoje mnenje o pornografski industriji, ki je ena od najmočnejših na svetu in ima kot takšna tudi temne plati? Psihološki učinki na posameznika, predvsem mladega človeka, so pogosto negativni, saj je intima predstavljena mehansko, potrošniško.

Nič nimam proti mehaniki in potrošništvu. Tudi sama sem potrošnica, nisem pa mehanik, vendar dopuščam dejstvo, da nekateri ljudje potrebujejo tudi mehansko pomoč, zato nimam nič proti pornografiji – ta je le ena od industrij, ki imajo itak vse dobre in slabe lastnosti. No, pa da neham filozofirat', pornografija je čisto ugoden in legitimen užitek, ki nam je vsem na voljo.

Pa sva prišli do zadnjega vprašanja: ali še vedno rada obiščeš katerega od slačiklubov – ne da bi ti bilo hudo za dekleta, ki se včasih tudi prostituirajo?

Da, rada sem obiskovala striptiz bare in uboge prostitutke me niso zanimale. Zdaj le redko zaidem tja. Takšno zabavo sem malo prerasla.