Situacija na področju zagotavljanja pravic otrok in odraslih z avtizmom je pri nas slaba, so zapisali v Zvezi NVO za avtizem Slovenije. Starši so ob iskanju uspešnih terapevtskih pristopov, ki je v času zgodnje obravnave ključnega pomena, prepuščeni sami sebi. Strokovnjaki, ki praviloma delujejo samoplačniško že dlje časa vsak na svoj način opozarjajo, da so otroci, mladostniki in odrasli z avtizmom neustrezno obravnavani in imajo glede na različne lokacije v državi neenake možnosti za strokovno obravnavo. V Sloveniji tudi ne poznamo točnega števila oseb z avtizmom, saj pri nas pojavnost te motnje ne spremljamo sistematično, so še sporočili iz zveze.

Generalna skupščina OZN ob mednarodnem dnevu posvečenem tej tematiki poziva k usposabljanju javnih uslužbencev, ponudnikov storitev, skrbnikov, družin in nestrokovnjakov za podporo integracije oseb z avtizmom v družbo, saj lahko le tako spoznamo njihov pravi potencial. Ta je namreč izredno velik. Večina avtistov ima vizualne, umetniške ali akademske veščine. Za vzpostavitev resnično vključujoče družbe je nujno potrebno prepoznavanje talentov pri osebah z avtizmom, njihove pomanjkljivosti pa odpravljati z zgodnjimi obravnavami ter s sodobnimi uspešnimi terapevtskimi pristopi.

Avtizem se sicer v medicinskem smislu obravnava kot kompleksna nevrološka razvojna motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Avtizem ni bolezen. Spekter avtizma je zelo širok. V osnovi gre pri osebah z avtizmom za težave pri verbalnem sporazumevanju, težko predvidijo stvari, izluščijo bistvo in razberejo pomen povedanega med vrsticami. Zato oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano. 

Da so osebe z avtizmom nadvse ljubeči in nerazumljeni posamezniki pa opozarja tudi kanadska psihologinja dr. Isabelle Hénault. V pogovoru je zaupala, da si ti največkrat osamljeni ljudje želijo vsaj enega dobrega prijatelja.