Karel se ob vsaki najmanjši ženini napaki z blazino preseli v drugo sobo in tako nazorno pokaže, da s seksom ne bo nič, dokler ga ne bo poslušala. Leopold muči ženo z molkom, Kristjan z grožnjo, da ji bo odvzel otroka, Frane pa napoveduje, da si bo kar kaj storil. Psihični teror ima ime: čustveno izsiljevanje.

Adijo, samospoštovanje

Nikjer na svetu ga ne kaznujejo, podle metode so tudi v vsakdanjem skupnem življenju udomačene: grožnje povečujejo strah, dokler žrtev ne more več prenašati pritiska in ugodi zahtevam. Karel brezobzirno izrablja ženin strah, da bi ostala sama. »Če se ne vključiš v našo družbo, ne boš vedela, kaj se dogaja. Mogoče mi bo katera tako všeč, da se bom vanjo zaljubil. Tako, ki ni tako zadrta, kot si ti,« ji je govoril. Ko ji je bilo pritiska dovolj, ga je neke nedelje spremljala. Kmalu jo je Karel nehal spoštovati, tako dolgo je bril norce iz njene popustljivosti, da je izgubila še samospoštovanje. 



Strah je zelo slab svetovalec. Ohromi prav tisti center v možganih, ki bi moral ostati buden in paziti na dogajanje in predvidevati posledice. Uspešno čustveno izsiljevanje je za izsiljevalca dokaz njegove prevlade, ga sprošča in spravlja v dobro voljo.

Marija, denimo, dobro ve, da Maks ne prenese ženskega joka. Že kot otrok je, če ni dobila želenega, jokala, kot da bi se ji srce trgalo. Jok je izrabljala za mehčanje drugih, da jih je odvrnila od stvari, ki jih ni želela, ali zbujala sočutje. Danes spravlja z njim Maksa na kolena. »Če ji popustim, pade z mene breme in počutim se bolje,« se zagovarja Maks. In ko dobi, kar si želi, krokodilje solze usahnejo in na obrazu se pojavi nasmešek. Čeprav je Maksovo zadovoljstvo kratkega veka, je že leta in leta primerna žrtev Marijinega čustvenega izsiljevanja.



Beg ali boj

Čustveni izsiljevalci brez sramu izrabljajo naša čustva, strahove in občutke krivde. Zgodile so se tragedije, denimo, ko je eden od izsiljevalcev zabrusil ženi: »Če me zapustiš, nočem več živeti.« Breme je bilo tako močno, da je ona skočila z mostu. Pri vseh žrtvah pa pod upogljivostjo in ubogljivostjo vreta sovraštvo in maščevalnost. Kadar so se naši predniki občutili izigrane, sta ostali samo dve možnosti: beg ali boj. Danes izsiljevalci nočejo pokazati žrtvam, da so močnejši ali da lahko hitreje tečejo. Njihove metode so čustvene in prav zato se je tisoč letih pozneje razvilo čudovito orožje: čustveno izsiljevanje. Rešitev je samo ena: kakor hitro se počutimo izsiljevane, se uprimo. Samo ne popustimo. Iz rok nam bo ušla vsa moč in kmalu se bomo na nove razmere navadili. Postali bomo idealna žrtev.