Goran Dragić – v Sloveniji vlada kolektivno navdušenje nad Goranom, ki je vrh doseglo z osvojitvijo naslova evropskih prvakov, a jaz sem to navdušenje na višjo raven popeljal že zdavnaj. Odkar je vstopil v NBA, sem pogledal vse njegove tekme. Celotno odisejo Phoenix - Houston - Phoenix - Miami. Deset sezon, do zdaj približno 650 tekem, ena tekma vzame skoraj 2 uri, torej 1.300 ur. Tako je videti obsesija v številkah. Po tekmah pregledujem njegovo statistiko, berem komentarje Američanov, gledam intervjuje ... noro. In že vidim, da se bo verjetno podobna zgodba ponovila z Dončićem.


Komiki – ko ne analiziram košarkarjev, analiziram komike. Poleg posnetkov nastopov gledam številne intervjuje, pogovorne oddaje in biografske dokumentarce. Poskušam ugotoviti, kako so začeli, kaj jih žene in kakšen poslovni model imajo. Po voajersko iz zaodrja pogosto opazujem tudi finese v izvedbah domačih kolegov. Trenutno sta to sobradača Boštjan Gorenc - Pižama in Gašper Bergant, s katerima sem imel decembra po šest predstav na teden. Človek se jih naleze.


Lubenice – morda je čar v tem, da so sezonsko sadje. Tisto, kar v trgovinah maja ponujajo za pet evrov na kilogram, je vse, samo lubenica ne. Pa tudi konec avgusta težko dobiš dobro lubenico. Zato junija in julija pojem kakih 500 kilogramov.