Ste vedeli, da naj na novega leta dan ne bi jedli perutnine? V Sloveniji je namreč veljalo mišljenje, da ne pripomore k sreči, saj kura praska nazaj. Ljudska vraža tako na novoletnem krožniku priporoča svinjino, ker prašič rine naprej in posledično prinaša srečo. To in še mnogo drugih izročil najdemo v knjigi Božič s sestro Vendelino in mojstrom Goljatom, ki kljub 20. obletnici izida, še vedno nudi izvrsten vpogled v običaje naših prednikov. Vraža s kuro je še posebej doma v osrednji Sloveniji: »V okolici Ljubljane velja, da če bodo jedli perutnino, bo sreča odletela iz hiše,« navajajo avtorji. 



Med najzanimivejšimi šegami za novo leto sta tudi darovanje vodi ter krašenje studencev in vodnjakov. Voda ima čarobno moč, zato na ta dan vodi darujemo božičnik, denar, jabolka, orehe ali bršljan, rekoč: »Na, voda, to darujem tebi, tudi ti daruj meni.« Imela naj bi tudi takšno magijo, da zobe spremeni v zlato. Marsikje so namreč verjeli, da tisti, ki se na novo leto prvi umije, dobi zlate zobe, in zato si še danes nekateri umivajo zobe takoj po polnoči. Na novo leto zgodaj zjutraj bi morali tudi pri studencu natočiti vode, v kateri bi se morali umiti vsi, ki so pri hiši. »To nam zagotavlja, da bomo vse leto sveži in nas bosta spremljala sreča in blagostanje,« pravi rek.



V ljudskih rekih je moč zaslediti še druga verovanja povezana s prvim dnem v novem letu, skupna pa jim je misel, da moramo z dobrimi navadami pričeti takoj, saj se po 1. januarju leto pozna. »Ako imaš na novo leto dolg, ne znebiš se ga vse leto; Vse leto boš delal to, kar si delal na novo leto; Kdor je na novega leta dan lačen, potem je lačen vse tisto leto. Kdor vstane zgodaj na novega leta dan, bo zgodaj vstajal vse leto. Kdor pa vstane pozno, bo vstajal pozno vse leto.« so le mnogi izmed njih. 



Kot na morju, je nekaj verovanj povezanih tudi z ženskim spolom. Znan je recimo rek, da je na novega leta dan dobro, če je prvi gost v hiši moški. Če vstopi v hišo najprej ženska, prinese nesrečo. Tudi ni dobro, če na cesti najprej srečamo žensko. 



Vraže se držijo tudi čiščenja. Pometanje na novo leto naj bi sprostilo neznane moči. Kot piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev, pa mora dekle na novo leto pomesti sobo trikrat in odnesti smeti na vrt ter jih tam raztrositi, da bo v novem letu sadje bolje obrodilo. Če ste že poprijeli za metlo, pomnite, da je treba pometati od praga proti mizi in ne nasprotno, sicer bi utegnila vreči srečo čez prag.



Misel, da se po prvem dnevu novega leta, vse pozna, pa je živa tudi drugod po svetu in ne samo v Sloveniji. Kuret navaja: »Če dobre volje in sit stopiš v novo leto, boš tak vse leto,« mize pa morajo biti obložene predvsem z jedmi, ki simbolizirajo srečo, obilje, zdravje in denar. Eni tako, drugi drugače, pri nas nekateri poleg svinjine, ki simbolizira napredek in obilje, med 'srečne' jedi uvrščajo še lečo, in sicer zaradi oblike, ki spominja na zlatnike, ter sarmo, ker naj bi kuhani zeleni listi zelja spominjali na zložen denar. Okrogle sladice pa naj bi simbolizirale srečo in bogastvo.  

Če se vam sline pocedijo ob misli na sarmo, jo pripravite že na starega leta dan. Po prekrokani noči bo pobožala vaše želodčke. Recept najdete tukaj.