Bernarda Žarn, televizijska voditeljica
»Nerezine, naselje Bučanje na otoku Lošinj. Vonj po borovcih, plesi ob večerih, vzponi na Televrin. Mislim, da ni Posavca, ki ne bi imel paketka dragocenih poletnih spominov na ta kraj. Mnoga podjetja so tam namreč imela sindikalne hišice. Bučanje sem obiskala tudi v odrasli dobi in mi je bilo spet lepo. Ampak še pomembnejše od kraja je soutripanje srca, ki je blizu tvojega, mar ne?! Rada imam vse letne čase, zdi se mi pravi blagoslov, da živim na tem koščku sveta, kjer se menjujejo poletje, jesen, zima, pomlad – vsakega se vedno znova in na novo razveselim, vsak s seboj prinaša priložnosti in možnosti za veselje in dogodivščine. A če bi morala izbrati najnajnajljubši letni čas, bi to bilo poletje.
Seveda – kot mnogi drugi – najprej pomislim na sprostitev in poživitev ob, na in v morju. In ko potem poletju pomaham v pozdrav, se že veselim darov jeseni in tudi dejstva, da je nekje na svetu vedno poletje, kot mi je nekoč nekdo vzpodbudno dejal ob slovesu našega južnoevropskega poletja. Leto 2020 dojemam kot velikega učitelja. Med drugim tudi lekcije spuščanja in prepuščanja. Joj, koliko načrtov in želja je neizživetih in neuresničenih pomahalo v pozdrav. Tako tudi nimam velikih načrtov. Dan za dnem se poskušam imeti čim lepše – v hribih, na morju, v senci borovcev, lip, hrastov, brez ... Namesto potovanja kam daleč stran, na drug konec sveta, prijajo tudi potovanja na bližnje destinacije in najpomembnejše – vase.«
Vika Potočnik, direktorica Pionirskega doma
»Moja poletja so bila vedno delovna. Že zelo zgodaj sem začela kot pedagoginja delati v kolonijah. Spomnim se prežemajočega občutka odraslosti in odgovornosti ob varstvu prvih skupin. Z zaslužkom sem si privoščila kakšen izlet, del poletja sem preživela doma, v moji Prlekiji. Tam še danes rada raziskujem pokrajino, ljudi in naravo. Odkar delam v Pionirskem domu, poletje povezujem z izbruhi kreativnosti in vedoželjnosti. Po naših hodnikih, učilnicah in dvorišču se namreč sliši smeh in klepet otrok, ki z našimi pedagogi spoznavajo znanost, govorijo v tujih jezikih, improvizirajo, berejo in ustvarjajo. Njihova vedoželjnost mi je v navdih. Iskanje novih spoznanj, širjenje lastnih obzorij, prevpraševanje na videz samoumevnih resnic ženejo tudi mene. Eden od tečajnikov prvega poletnega delovnega tedna kiparstva in slikarstva je na koncu dejal: 'Ustvarjanje dela človeka srečnega, ustvarjalnega, kreativnega in svobodnega. Osvobodi nas dilem in črnih misli.' S tem se strinjam – letošnje poletje bom posvetila kiparjenju in grafiki, navdih pa bom iskala ob izletih na Cerkniško jezero. Magična narava jezera me navdihuje in umiri.«
Miha Brajnik, igralec, voditelj in scenarist
»Ob besedi poletje se najprej najbrž raznežim ob misli na svežo zelenjavo z domačega vrta, redna žar druženja in dolgo poležavanje ob slani ali sladki vodi. Ne veselim se pa komarjev. Sicer se zdaj, ko imam svoje otroke, velikokrat spomnim na tisti občutek, ki se me je polotil, ko je bilo konec šole. Popolna brezskrbnost, popoln izostanek nogavic v osebni garderobi in stalno prepričevanje staršev, da me ne zebe v vodi. Spomini na poznejše šolske počitnice so vezani na priložnostno delo in sanjarjenje, kako bom zapravil zaslužek.
V letošnjem poletju bom definitivno velikokrat kam smuknil. Za dan, dva ali kar cel teden. Ko so otroci končali šolsko leto, smo začeli enodnevne izlete. Bloško jezero, Godoviški bajer, Idrijska Bela ... Veselim se obiska Koroške, posebno Radelj ob Dravi. Vsekakor pa bomo, kljub obupni ograji, veliko 'mrzlih' noči preživeli ob Kolpi. Saj veste – povsod je lepo, doma je ...«
Alenka Kesar, publicistka in pripovedovalka zgodb v marketinški agenciji Adrema
»Živeli smo na vasi, v Velikem Podlogu, in kot deklica sem se z rdečim ponijem vozila po zaprašenih poteh in opazovala zlato klasje pšenice in makove cvetove. Natančno se spomnim vonja in barv poletja. In sosedove terase, kjer smo se špricali z vodo in zvečer prespali v šotorih, ki smo jih naredili iz vej. Šolske počitnice sem preživljala doma, imela sem družbo, s katero smo se dobili zjutraj in domov šli samo na kosilo, potem pa znova na kolesa, gugalnice ... Spomnim se, da sem prišla domov kot kakšna potepuška mačka, utrujena in umazana. Od mojega osmega leta smo hodili na morje, za en teden v prikolico mamine službe v Ankaran. Spomnim se mivke in plesov, na katere sta vsak večer hodila mami in oči. Nekega poletja je moj oče našel kužka in smo ga vzeli domov. To je bilo najlepše poletje!
Še danes imam najraje poletje. Nič ne more prekositi prostega časa, vročega sonca, dolgih dni in časa z družino. Letos pa ... O, kakšno leto imamo! Vse je zelo na glavo in tako kaže tudi našemu dopustu. Že februarja smo plačali akontacijo za najem mobilne hiške na Pagu, kjer smo bili lani zelo zadovoljni. Ko smo šli v karanteno, sem dopust odpovedala, ga potem, ko je bila situacija boljša, znova potrdila in ga prejšnji teden spet odpovedala. Saj pravim, če je leto na glavo, smo tako tudi vsi mi. Očitno nam Pag letos ni usojen, gotovo pa bomo nekam šli za turistične vavčerje. Sicer pa se ne smemo pritoževati, saj poletja preživljamo v hiši na Rakitni, kjer vsako leto postavimo bazen in uživamo.«
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: