Obiskovalcev tudi na letošnjem festivalu sivke ni manjkalo: v dvodnevnem dogajanju zadnji konec tedna v juniju so se namreč izmenjevale najrazličnejše delavnice, predavanja, vodeni ogledi lokalnih zanimivosti in posebnosti, poleg prikazov ročne in strojne žetve sivke, njene parne destilacije in separacije eteričnega olja pa je bilo mogoče obiskati še sivkino tržnico in tržnico kraških dobrot, si nabrati šopek sivke ter se ročnim spretnostim in domišljiji prepustiti v delavnici izdelovanja šopkov, venčkov in pletenic iz nje. 

V venček je treba zvezati od 30 do 40 šopkov.

»Kako naredimo venček? Veste, ni tako preprosto, kot se mogoče komu zdi. Najprej je treba sivko prebrati, potem pa narezati enako dolge šopke in jih zvezati v venček. V vsak venček gre od 30 do 40 šopkov sivke oziroma 1500, tudi 2000 njenih cvetov,« nam je razložila domačinka Lidija Obradovič, ki je na delavnici gostila veliko pridnih rok. Toda trud tistih, ki so domov odnesli svoje venčke, bo zagotovo poplačan. »Pravijo, da preganjajo slabe uroke. Star venček je treba sežgati, nikoli odvreči v smeti; ko napraviš novega, bo začel znova delovati, slabih urokov in energije pa bo zagotovo manj,« je še dodala simpatična in zgovorna gostiteljica. Priznala je, da je zanimanje za izdelovanje venčkov, butaric, pletenic in srčkov iz sivke vsako leto veliko. »O, ja, tudi moški jih pletejo. In moram priznati, da je marsikateri med njimi še bolj spreten od žensk,« se je glasila njena ugotovitev.

Pletenje venčkov zahteva precej potrpežljivosti, z njimi pa je mogoče pregnati slabe uroke.

Sivko obožuje 95 odstotkov svetovne populacije

Tanja Arandjelović, ena največjih pridelovalk sivke na Krasu in gonilna sila Festivala sivke, je zagotovo tudi ena tistih, ki je v naši državi poskrbela za popularizacijo te čudovite rastline, ki kot divja rastlina raste v južni Franciji, Italiji, Španiji in Severni Afriki, pri nas pa jo načrtno gojijo na Krasu, Štajerskem in v Prekmurju. »Zakaj je tako priljubljena? Je zdravilna rastlina. Poleg tega jo veliko ljudi uporablja kot zelišče oziroma dišavnico in v kulinariki. Hkrati je rastlina, ki je 95 odstotkom svetovne populacije neizmerno všeč. Le pet odstotkov jih je nanjo alergičnih oziroma jim smrdi. Vsi drugi jo preprosto obožujejo! Ima namreč čudovito barvo, pomirja, je široko uporabna rastlina in nadvse prijetno diši,« glavne značilnosti rastline, ki najbolje uspeva na sončnih pobočjih s sredozemskim podnebjem, vse tja do tisoč metrov nadmorske višine, izpostavlja sogovornica. Tako ne preseneča, da je na Krasu zasajenih že od 100.000 do 120.000 grmov sivke; od tega jih imajo na Bučevi domačiji, ki je v lasti Tanje Arandjelović in njenega moža Branka, okrog 20.000. Arandjelovićeva pa na Kras nista prinesla le koščka Provanse, temveč sta za nameček spisala še izjemno uspešno zgodbo Festivala sivke, Zadruge sivkarjev Krasa in kozmetične linije izdelkov Krasna, ki plemeniti starodavno sporočilo o blagodejnih in zdravilnih učinkih sivke in drugih zelišč.

Tanja Arandjelović, gonilna sila Festivala sivke na Krasu in ena največjih pridelovalk sivke na Krasu

Festival veselih obrazov in brez slabe volje

Vse skupaj se je začelo leta 2008, ko je Arandjelovićeva skupaj s prijatelji zasadila na Krasu prve njive sivke. Že takrat je namreč vedela, da bo, ko se upokoji, odšla na Kras. »Če povem po pravici, tedaj nisem prav dobro vedela, kaj pomeni zasaditi 7500 sadik sivke in koliko dela bo zato. Potem smo kupili stroje in dobili še investitorja, tako da je prvotna ideja postajala čedalje bolj resna, število njiv pa se je postopoma povečevalo,« se spominja. Tako odločno je vztrajala, da je Festival sivke letos uradno praznoval prvo desetletje. Dogodek je vsakič dobro obiskan, predvsem pa v Ivanji Grad prihajajo ljudje, ki imajo radi to dišavnico, zato na festivalu po besedah sogovornice vidiš veliko veselih obrazov in nasmehov brez slabe volje. Vzporedno z organizacijo festivala so Arandjelovićevi razvijali svojo poslovno idejo, kozmetično linijo izdelkov z imenom Krasna, v kateri ima glavno vlogo prav blagodejna sivka. V tem času so razvili skoraj 20 kozmetičnih proizvodov iz nje in jim dodali še teranovo linijo kozmetike, ki je tako kot sivkina povsem ekološka in brez konzervansov. Tanja Arandjelović je skupaj s Stojanom Korošcem tudi največja pridelovalka sivke v Zadrugi sivkarjev Krasa. Ta združuje že pet podjetij, ki se ukvarjajo izključno z naravno pridelavo in predelavo sivke, sočasno pa si v omenjeni zadrugi prizadevajo, da bi bilo vseslovensko seme sivke ekološko in certificirano, in sicer tako na njivah kot v kozmetiki. »Naše njive so ekološko certificirane, zato je vsa naša kozmetična proizvodnja certificirana. Zadruga tudi sicer odkupuje izključno certificirano sivko in sivkino olje,« poudarja sogovornica.

Vsakdo si je lahko nabral svoj šopek sivke.

Tržna priložnost, a za inovativne

Ko beseda nanese na to, ali je ob že približno sto pridelovalcih v Sloveniji še vedno tržno zanimiva, je njen odgovor nedvoumen. »To je približno tako, kot če bi me spraševali, ali imamo v Sloveniji dovolj vinske trte. Mislim, da sivke nikoli ni dovolj. Res pa je, da je treba pokazati inovativnost pri nastajanju proizvodov. Iz nje je mogoče narediti marsikaj, a je treba dobro in pošteno delati,« priznava Tanja Arandjelović, ki je prepričana, da je prostora za nove pridelovalce pri nas še dovolj. »Ljudje radi kupujemo dobre stvari, a žal velikokrat gledamo na čim nižje cene. V slovenskih trgovinah je mogoče dobiti zelo različna sivkina eterična olja po različnih cenah. Cena slovenskih eteričnih olj je prava in korektna. Vse, kar stane manj, je industrijsko in vprašanje je, ali niso zgolj esence. Ljudje so to počasi začeli spoznavati in razumejo, da je treba za kakovostno slovensko eterično olje odšteti tudi kakšen evro več,« poudarja. Trdno je prepričana, da je ljubiteljev sivke pri nas veliko. »Seveda govoriva o vsebnosti, ki jo ta univerzalna rastlina ima, ne pa o njenem vonju, saj lahko tega naredite tudi umetno,« izpostavlja gospodarica slikovite Bučeve domačije.

Mnogi so si z zanimanjem ogledali parno destilacijo sivke.

Poznate razliko med lavando in lavandinom?

Povedano nekoliko drugače: če se prištevate med tiste, ki sivko ljubijo, se morate naučiti (vsaj) osnovnega razlikovanja med lavando in lavandinom. Pravi sivki (Lavandula angustifolia, Lavandula vera) radi rečemo tudi mati aromaterapije, saj zaščitniško pomirja telo in duha, celi rane, sprošča mišice, deluje protivnetno, rahlo znižuje krvni tlak, uporablja se pri tesnobi, nespečnosti, neprijetnih čustvih in še bi lahko naštevali. Njen najpogosteje videni križanec pa je lavandin (Lavandula x intermedia), ki mu pravijo tudi budrovka. In lavandin se od prave sivke ne razlikuje samo po vonju in videzu, ampak tudi po kemijski sestavi in delovanju. Grm lavandina oziroma budrovke je večji od prave sivke, cvetovi so izrazitejšega vonja, rastlina vsebuje več eteričnega olja, zato je njegova cena nižja od prave sivke. Je dober analgetik in antiseptik, zaradi kemijske sestave pa ne deluje pomirjajoče. »Vsak, ki gre z našega festivala domov, to razliko pozna,« meni Arandjelovićeva, ki z zadovoljstvom ugotavlja, da se je Festival sivke lepo razvil in da posebne propagande ne potrebuje. Najboljša je namreč prav tista, ki se širi od ust do ust. 

Iz sivke nastajajo tudi sirupi in likerji.