Igre s kockami so se razvile v antiki, igro, pri kateri so uporabljali igralno ploščo in figure so že v 4. stoletju p.n.št. igrali v Egiptu. Po legendi naj bi kocke iznašel grški junak Palamedes v času Trojanske vojne, pa tudi v Stari zavezi je Jožefovi zgodbi v povezavi s prihodom v obljubljeno deželo zapis, ki govori o naklonjenosti sreče, piše italijanska tiskovna agencija Ansa. 



Na zgodovino človeštva je tako mogoče pogledati tudi skozi prizmo človekove strasti do iger na srečo, kar je tudi ideja postavitve razstave v palači Bomben z naslovom Loterije, loto, igrani avtomati - sreča pri igri: zgodovina iger na srečo. 



Po besedah kustosa razstave zgodovinarja Gherarda Ortallija je iz načina, kako se otroci spontano igrajo že od najzgodnejši let, razvidno, da je igranje prirojena in osnovna potreba v človekovem življenju. Igre na srečo pa po njegovih besedah predstavljajo fenomen, ki je v bolj ali manj regulirani obliki vedno zaznamoval družbeno življenje. 



Igre na srečo so bile v Evropi priljubljene od srednjega veka, pri čemer so jih države ves čas skušale regulirati. To zadnje so bile prisiljene storiti večkrat in z dobrim razlogom, saj so mnoge zgodovinske osebnosti skozi čas dokazale, kako zelo resne posledice lahko igre na srečo prinesejo. Znano je recimo, da je rimski cesar Avgust včasih izgubil tudi 20.000 sestercev v enem samem dnevu, podobno je bilo z Neronom, rimski cesar Klavdij pa je celo napisal razpravo o kockah in je svojo kočijo dal predelati tako, da vdrtine v tleh ne bi motile igre. 



Po propadu Zahodno rimskega cesarstva so igre na srečo izgubila na svoji priljubljenosti, v Evropi pa so jih ponovno odkrili v srednjem veku, ko so odkrili tudi njihove finančne koristi. Države so jih sicer ves čas bolj ali manj regulirale, denar od iger pa je šel za najrazličnejše namene. 



Razstava v Trevisu združuje okoli 120 eksponatov. Med drugim je vanjo vključen dokument, s katerim je papež Klemen XII. leta 1731 odobril državno loterijo. To je bilo le tri leta zatem, ko je njegov predhodnik Benedikt XIII. izobčil tiste, ki so se predajali igram na srečo. Razstavljenih je tudi nekaj loterijskih plakatov iz zgodnjega 20. stoletja, med drugim pa je mogoče videti tudi sliko beneškega slikarja Eugenia Bose Igralci iger na srečo na Trgu sv. Marka, ki jo je za to priložnost posodil Mestni muzej v Trevisu.