Slovenska kemičarka Aleksandra Kornhauser Frazer velja za eno izmed najbolj prodornih svetovnih znanstvenic. Rodila se je leta 1926 kot Aleksandra Caleari v Virmašah pri Škofji Loki v premožno družino, njen oče je bil lesni veletrgovec. Le tri leta kasneje je bankrotiral v času velike svetovne krize in Alexandra je že kot mala deklica izkusila revščino na lastni koži. Obubožano družino je pomagala preživljati z otroškim delom. V času druge svetovne vojne je končala osnovno šolo v Škofji Loki in se leta 1942 pridružila mladinskemu gibanju NOB.
Po vojni je končala učiteljišče in začela poučevati na osnovnih in srednjih šolah, leta 1963 pa ob delu diplomirala iz kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Tam je čez dve leti tudi doktorirala in se podiplomsko izpopolnjevala v Švici in Angliji ter ZDA kot dobitnica prestižne Fullbrightove štipendije.
V svoji plodoviti karieri je bila dekanja Pedagoške akademije, profesorica na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, dekanja Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, in predavateljica na številnih tujih univerzah, se je podpisala pod kar 30 knjig in stotine člankov. Poročila se je dvakrat, prvič s pediatrom dr. Pavlom Kornhauserjem, ki je imel velik vpliv na slovensko zdravstvo, drugič pa z angleškim znanstvenikom Malcomom Frazerjem, zaradi katerega se je pri 64 letih tudi preselila v Oxford.
Opravljala je številne visoke funkcije (bila je tudi podpredsednica znamenite Kavčičeve vlade) in po vsem svetu vodila velike mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj. Kot svetovalka in sodelavka generalnega direktorja Unesca, Svetovne banke, Programa združenih narodov za razvoj, je delovala v vsaj 50 državah na vseh celinah.
Za svoje delo je prejela številne domače in tuje nagrade, med njimi leta 1997 Zoisovo nagrado za življenjsko delo na interdisciplinarnem področju kemije in naravoslovno-tehniške informatike in leta 2000 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za pomemben prispevek pri mednarodnem uveljavljanju Republike Slovenije in za zasluge pri pedagoškem, organizacijskem in znanstveno raziskovalnem delu na področju kemijske znanosti. Kot prva in še vedno edina ženska pa ostaja prejemnica najvišje japonske nagrade Honda, ki jo je leta 1999 dobila za prispevek k razvoju in uporabi metod za multidisciplinarno sintezo znanja, zlasti na področju razvoja čistih tehnologij in varovanja okolja.
Z Aleksandro Kornhauser Frazer se je pred dvema letoma pogovarjala tudi naša novinarka Nika Vistoropski. Intervju si lahko preberete tukaj.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: