Turki prihajajo po nas

Nekoč je modne smernice pop kulture krojil v prvi vrsti Hollywood. Po ugotovitvah strokovnjakov zdaj njegovo moč prevzemajo prav igrane serije za tisoč in en okus, med katerimi so presenetljivo uspešne prav turške melodrame. Tudi v Sloveniji. Predstavnike komercialnih televizij Planet TV in Pop TV, ki jih predvajata, ter javno televizijo RTV Slovenija smo vprašali, kako razumejo ta globalni fenomen.

»Turki so estetiko dnevnih serij dvignili daleč nad raven latinskoameriških in nemških.« 

Mama ni klasična telenovela

Komercialni televiziji natančnih podatkov o gledanosti turških serij, predvajanih v glavnem večernem terminu okoli osme ure, nista želeli razkriti, sta pa podali nekaj primerjav. Na Planet TV, katerega aktualni paradni konj iz Turčije je nadaljevanka Mama (Anne), pravijo, da ima ta več kot odlično gledanost. Očitno gre za pravo formulo, ki vznemirja gledalce: ne le ljubezen, temveč tudi nasilje v družini ter kontrast med bogatimi in revnimi. Iz oddelka za odnose z javnostjo Planet TV poleg tega sporočajo, da Mama ni klasična telenovela, »saj gre za precej težko zgodbo o nezavidljivih razmerah, v katerih odrašča mala deklica, in o ženski, ki skuša to spremeniti. Nadaljevanka raziskuje pravo materinsko vez. V seriji je še posebno navdušila mlada igralka Beren Gökyildiz, ki ima le osem let. Konec prejšnjega leta je na podelitvi priznanih turških televizijskih nagrad zlati metulj prejela priznanje za najboljšo mlado igralko.«

Prva zapoved: razkošje

Poleg nadaljevanke Mama z glavno junakinjo Melek oziroma Turno, ki je takoj osvojila srca gledalcev, sicer na istem programu kar vsak dan v tednu predvajajo še eno turško serijo, Tuje življenje (ParamparCa). To med drugim snemajo v eni najdražjih vil Edip Efendi, ki se bohoti na obali Bosporja in je s konca 19. stoletja; za potrebe serije so poleg treh glavnih prizorišč zgradili še 14 studijskih. Podobno velja za Sulejmana Veličastnega, najuspešnejšo turško nadaljevanko vseh časov. Ta je bila slovenskim gledalcem ponujena kot prva visokoprodukcijska serija iz Turčije pred petimi leti. V njej prav tako ni primanjkovalo razkošja; še zlasti vrhunsko so bili izdelani zgodovinski scenski pripomočki in kostumi. Zgodovinski vidik, ki temelji na resničnih osebah, je gledalce Sulejmana Veličastnega posebej pritegnil, zato ga težko opredelimo kot tipično telenovelo – v prvi vrsti zmes solza, strasti, srce parajočih krikov, vzdihov in klicev Boga na pomoč.

Dvignjena raven estetike

Turške serije so v zadnjih desetih letih popolnoma spremenile dojemanje dnevnih serij v najbolj gledanem terminu po vsem svetu, meni programski direktor Planet TV Igor Stoimenov: »Od prvih serij, ki so obravnavale sodobne adaptacije zgodb 1001 noči, pa do Sulejmana Veličastnega, ki je bil prelomna točka, in današnjega dne, ko spremljamo sodobne serije na visoki ravni produkcije. Turške so zdaj splošni fenomen in jih prikazujejo po vsem svetu, njihove scenarije pa še naprej uporabljajo tudi za adaptacije. Gledalce pritegnejo univerzalnost tem, ki jih obravnavajo, ter visoki produkcijski standardi, s katerimi zgodbe povedo. Turki so estetiko dnevnih serij dvignili daleč nad raven latinskoameriških in nemških.«

Od Sužnje Isaure do Strasti

Po podatkih službe za komuniciranje javne televizije tudi RTV Slovenija spremlja priljubljenost telenovel in igranih serij sodobne turške produkcije: »V skladu z našim poslanstvom in zakonskimi merili za javne programe bomo razmislili tudi o nakupu, ko se bo ponudila primerna vsebina, ki ustreza programskim standardom evropskih javnih televizij, ki smo jim zavezani. Trendi igranih programov, po katerih se zgleduje RTV Slovenija, so večinoma britanske, skandinavske, francoske in nemške serije, od kriminalističnih in zgodovinskih do družinskih. Televizija Slovenija je sicer predvajala vrsto sodobnih turških filmov, tako da turške igrane produkcije ne zanemarjamo. Podobni žanrski formati, predvajani na Televiziji Slovenija, sta bili brazilska telenovela Sužnja Isaura, predvajana leta 1988, in kolumbijska zgodovinska nadaljevanka Bela sužnja, predvajana leta 2016.« V zvezi z vse bolj uspešnimi slovenskimi nadaljevankami se postavlja vprašanje, ali jih imamo gledalci raje kot tuje serije. »Od domače produkcije se je telenoveli najbolj približala serija Strasti, predvajana v letih 2008 in 2009, v njej sta igrala Katarina Čas in Jonas Žnidaršič. Ta je imela boljšo gledanost kot tuja produkcija,« sporočajo z RTV Slovenija. Po raziskavi AGB Nielson Media Research, ki so nam jo posredovali skupaj z odgovorom, je telenovelo Bela sužnja, premierno predvajano leta 2016, spremljalo 18.700 gledalcev, Strasti pa so jih imele kar 102.400.

Slovenske gledamo še raje

Slovenske serije so nedvomno v vzponu. Planet TV se lahko pohvali z edinstveno Eno žlahtno štorijo, ki je s svojim uspehom prispevala k razmahu snemanja tovrstnih slovenskih produkcij in za katero še vedno velja, da je pred male ekrane prikovala več ljudi kot zdaj predvajana turška serija Mama. »Slovenske produkcije se po proračunu morda res ne morejo primerjati s turškimi, vendar ima avtorsko delo domačih ustvarjalcev, tudi igralcev, da ne omenjamo našega okolja in pokrajine, neprecenljivo dodano vrednost,« poudarjajo na Planet TV, kjer bodo v ponedeljek, 12. marca, začeli predvajati novo slovensko nadaljevanko Gorske sanje, v kateri je poleg družinske in ljubezenske tematike obilo smučanja in prizorov čudovitega naravnega okolja Kranjske Gore in Podkorena. Izvršni producent Gorskih sanj Tomaž Lehpamer je prepričan, da se že lahko primerjamo s tujino: »V zadnjih letih smo naredili korak, za katerega so drugi potrebovali tudi deset let: iz tujine, kjer sem svoje znanje pridobil tudi sam, smo prinesli izkušnje s tem, kako se dela. Metaforično rečeno gre za otroške bolezni, ki so jih drugi morali preboleti, mi pa smo se tej fazi nekako izognili. Seveda iščemo tudi nekaj na nivoju, da bi bilo zanimivo za tuj trg, a so tu zadeve bolj kompleksne in zahtevajo precej več časa. To se je prvič v naši zgodovini zgodilo s Štorijo, ki jo je kupila Hrvaška. Čeprav smo majhni in je jezik ovira, so velike možnosti za nas tudi tuja tržišča, predvsem države bivše Jugoslavije, Češka, Poljska in Češka.«

Amerika vlada z Igro prestolov

Globalno gledano na prvem mestu, kar zadeva priljubljenost nadaljevank, nesporno ostajajo ZDA, vendar njihove serije ne ponujajo le s čustvi nabitih romantičnih zgodb z eksplicitnimi prikazi nežnosti in nasilja, temveč se žanrsko dotikajo tudi znanstvene fantastike oziroma vizualno pološčenih pravljičnih svetov in paranormalnih pojavov oziroma najtežjih bivanjskih vprašanj. Po podatkih IMDb so bile namreč na prvih treh mestih najbolj gledanih serij leta 2017 akcijska fantazijska drama Igra prestolov, nadaljevanka Trinajst razlogov, zakaj na temo najstniških samomorov in postapokaliptična grozljivka Živi mrtveci. Kdo ve, morda se bo teh tem v prihodnje bolj resno lotila tudi Turčija, če si želi zavihteti na prvo mesto svetovnih proizvajalk igranih serij. Kakršne koli že so ali bodo vsebine v prihodnosti, je največja odgovornost pravzaprav gledalčeva – ali bo znal uživati, ne da bi globoko v sebi tudi naivno verjel, da se v dogajanju na zaslonu skriva prava resnica.

Postfeminizem ali neopatriarhalnost

Za opredelitev fenomena turških in njim podobnih nadaljevank smo prosili tudi mednarodno uveljavljenega strokovnjaka in novega profesorja na oddelku za kulturologijo fakultete za družbene vede ddr. Aljošo Pužarja. »Žal nisem nikoli gledal turških telenovel, pa čeprav vem, kako zelo priljubljene so. Že dolgo nisem živel na Zahodu. Če se bo mednarodno občinstvo odzivalo podobno kot na korejske telenovele, v zvezi s katerimi pa sem spremljal raziskave, je mešanica razkošja in konservativnosti tista, ki privlači. Še posebno v kombinaciji s klasično melodramatično pripovednostjo, ki pomirja tesnobo in se na splošno ujema s postfeminizmom ali neopatriarhalnostjo, poleg tega pa še z vizualno in spolno privlačnostjo igralcev oziroma z dejavnikom slavnih oseb. Prav zato ni povsem presenetljivo, da v razpadajočih srednjih razredih in apatičnih množicah prekarnih delavcev ter med delno in paradoksalno osvobojenimi ženskimi občinstvi ti izdelki ponujajo ugodje in fantazijo,« lucidno sklene Pužar. Ne glede na vse torej morje gledalk nadaljevank v sebi še vedno hrepeni po tradicionalnem moškem liku, ki zna udariti na pravo struno, da se približa srcu. 

Preberite še, kaj o fenomenu turških serij meni programski direktor Pop TV Branko Čakarmiš.