Ženske vodijo rešiteljski popadki

Nekoč ste v intervjuju za Onoplus dejali, da so dobri moški na neki točki že pobrani.

Dr. Rugelj je rekel, da pametne punce poberejo najboljše fante do 25. leta, in to vidim tudi pri svojem delu.

No, pri mojih 27 letih je že prepozno?

Ni še prepozno. Govorim statistično. Pa vendar, ko mački stopiš na rep, zacvili. Kaj je problem, ki ga opažam pri vseh teh mladih, luštnih ženskah, ki so pri meni v terapevtski skupnosti? Korektni fantje, ki so pridni študenti, ki ne žurajo naokrog, se ne zapijajo, ne drogirajo, jim niso zanimivi. Pravijo, da so dolgočasni. Kaj bodo z njimi, ko pa si želijo razburjenje ob problematičnem tipu? Seveda pa jih v ozadju vodijo tudi rešiteljski popadki. 

Danes moški dejansko niso več moški! Nakit na moškem je postal nekaj normalnega, uhani, pirsingi, namazane trepalnice, uniseks moda. Depilirajo se, joj, bog se usmili. Če bi bil ženska, se depiliranega še s palico ne dotaknem. Fej! 

Pa zakaj si ženske tako zelo želimo reševati moške?

Ne vem. (smeje) Očitno imate z materinstvom povezan ženski princip altruizma in pomoči, ki je pri vas večji. Po drugi strani pa presegate meje svojih sposobnosti. Globoko v intimi pričakujete, da vas bo moški zaščitil in branil, da se boste nanj lahko naslonile v stiski. Ampak kako, če ste vzele problematičnega tipa, ki je neodgovoren in nezanesljiv? Ve ga boste rešile z ljubeznijo? Ženski popadek, ki vam ga delno vsiljujeta tudi družba in vzgoja. Morate se vprašati, koliko ste same nezrele, da potrebujete projekt za reševanje, nenehno dramo, vzburjenje. Potem pa se odnos še dodatno zaplete, ko imajo ženske rešiteljice otroke. Problematičen moški odide, one pa ostanejo samohranilke. V težjem položaju ste kot moški, ki lahko izbiramo na tem ljubem svetu to in ono žensko pa tudi brez očitkov širše družbe odhajamo. Če pa ženska zapusti družino in otroke, se takoj pojavi obsodba, kakšna pošast da je. Socialni pritisk na vas je zelo močan.

Se bo kdaj spremenil?

Feministke upajo, a sam dvomim o tem. Kvečjemu se bomo vrnili k starim vrednotam, ki so se izkazale dobre za družino, ki jo kapitalistična družba danes črta. Tudi v antičnih časih, ko so že stari Grki in Rimljani imeli moške ljubimce, so hkrati izredno poudarjali pomen družine. Brez pardona je bila sveta. Danes pa recimo vzamemo iz te antične zgodbe zgolj izsek, ki govori o homoseksualcih, in ga prodajamo kot vsesplošno spoznanje o nekem času. A tisti časi niso današnji časi. Gledamo in interpretiramo z našimi očmi, spoznanji današnjega časa, kar je absurdno. 

Problem tiči v tem, da nas nihče že od mladih nog ne uči dialoga. V odnosu ne slišimo več partnerja, ne prisluhnemo mu, kako on doživlja realnost, ki jo vsak izmed nas izkuša po svoje. 

Pa saj to počnemo tudi z idejo romantične ljubezni. Vzamemo si za zgled Ano Karenino in gospo Bovary, poveličujemo razmerja, ki so ju vodila v tragiko, in hočemo to izkušnjo brez bridkega konca.

To so romantični filmi. (Se zakrohota.) Življenje pa se obrne drugače in nas izuči. Če človek ni opremljen za to preizkušnjo, bo plačal dolg. Današnja mladina ga že plačuje. Pravi reveži so. Niso več sposobni sprejeti osnovnega dejstva, da lahko človek doseže velik napredek v življenju le z rutino. Ko je dan enak dnevu. V rutini mora posameznik najti smisel življenja, katerega trdno jedro so družina, se pravi odnos, širša družba in delo. To so tri sidrišča, v katerih mora biti človek dobro zasidran, da lahko v življenju uspe.

To je čisto v nasprotju z modernimi nasveti, ki pred rutino v odnosu celo svarijo. Ves čas naj bi se nam nekaj dogajalo, pravijo.

Ja kaj pa sploh pomeni rutina? Za odnos se je treba truditi vsak dan sproti. Veste, ko pridejo k meni ljudje, ki se ločujejo, za vzrok navedejo neskladnost značajev. Traparija! Vsi smo neskladni v značajih! Problem tiči v tem, da nas nihče že od mladih nog ne uči dialoga. V odnosu ne slišimo več partnerja, ne prisluhnemo mu, kako on doživlja realnost, ki jo vsak izmed nas izkuša po svoje. Konflikte pa lahko razrešujemo le s sposobnostjo empatičnega vživljanja v drugo osebo in spoznanjem, da lahko spreminjamo samo sebe. Če se človek to nauči, lahko odnos uspe. Ni dovolj, da se zaljubim, se poročim, imam otroke, hišo in avto. 

Samske ženske so vedno razumljene kot divjad. Do samskih žensk moški povsem drugače pristopajo. Nehote jih lovijo. Do poročenih pa imajo spoštljiv odnos. 

Hja, če je žena prava, potem naj bi bilo to dovolj, mar ne?

Ni res, vse so prave! Odvisno pa je, kaj bom sam in skupaj s partnerico iz tega naredil. Ni naključje, da se v množici najdeta dva. Navadno gre pri tem za psihološko zanko. Kakšno zgodbo bosta nato spletla, pa je njuna odgovornost. In te odgovornosti danes ljudem manjka.

Gotovo so za to krivi tudi mimobežni odnosi, v katerih druge ljudi izrabljamo zgolj za zadovoljitev določenih potreb.

Nedvomno. Z njimi potešimo lastne seksualne potrebe. Ampak to ne osrečuje. Mislite, da so vsi ti žigoli zadovoljeni? Niso! 

Ženske so v tem vmesnem zmedenem času nadvse zadovoljne, da dobijo sogovornike. Moškega, s katerim lahko govorijo, klepetajo, ki jih razume. A čez čas spoznajo, da s takšnim dedcem ni nič. Ni je namreč sposoben zgrabiti in odvleči med rjuhe, kot se spodobi. 

Pa saj tudi ženske menjajo moške po tekočem traku, da pokažejo, da niso same.

Ker je tudi to socialna stigma. Samske ženske. Čisto drugačen status ima poročena ženska nasproti neporočene. Samske so vedno razumljene kot divjad. Do samskih žensk moški povsem drugače pristopajo. Nehote jih lovijo. Do poročenih pa imajo spoštljiv odnos.

Ne samo moški, tudi poročene ženske se do samskih žensk vedejo drugače.

Da, podobno. Poročene vidijo samske kot problematične. Socialni pritisk je zelo velik. Pustimo, koliko je tukaj pravice. To so namreč dejstva. Feministke lahko skačejo v zrak, da to ni pravično, a tako je. Takšna je narava, moška in ženska. Ko jo skušamo izničiti, naletimo na težave. Zanimivo pa je, da ženske v resnici iščejo moške in seveda tudi nasprotno. So pa v tem vmesnem zmedenem času nadvse zadovoljne, da dobijo sogovornike. Moškega, s katerim lahko govorijo, klepetajo, ki jih razume. 

Danes moški dejansko niso več moški! Nakit na moškem je postal nekaj normalnega, uhani, pirsingi, namazane trepalnice, uniseks moda. Depilirajo se, joj, bog se usmili. Če bi bil ženska, se depiliranega še s palico ne dotaknem. Fej! 

Je kaj narobe s to sliko?

Ja, čez čas spoznajo, da s takšnim dedcem ni nič. Ni je namreč sposoben zgrabiti in odvleči med rjuhe, kot se spodobi. Na začetku je sicer klepet prijeten, vendar to ni moški princip, ki pa ga ženske tudi pričakujejo. Ko se moška pobuda ne pojavi, so razočarane.

Kaj pa ljubezen, ki zraste iz prijateljstva? Če torej s prijateljem klepetaš ure in ure, kdaj preskoči elektrika?

Iz prijateljevanja lahko kasneje zraste zelo dober odnos. Erotična seksualna privlačnost pa se na neki točki mora zgoditi, sicer se odnos ne bo razvil. A moška seksualnost je drugačna od ženske. Moška je eksplozivna, ženska pa je tleča žerjavica. Moški so danes drvarji in se ženski ne znajo spoštljivo približati. Dr. Rugelj je večkrat rekel, in sam to tudi poudarjam, ko moški pride k ženski v posteljo, je, kot bi vstopil v tempelj. Tam se umije in sezuje, da se pripravi na srečanje z bogom. S takšnim spoštovanjem bi se moral moški pripraviti tudi na spolnost s svojo izbranko. 

Če moški čustvuje, ni s tem nič narobe, problematično pa je, ko v situaciji, ki od njega terja moškost, ne bo znal po moško odreagirati. Kot ena ženskica se bo usedel in jokal ter cvilil, njegova žena ali punca pa bo namesto njega reševala težave. Kako naj ga partnerica spoštuje? Ne more ga! 

Danes se veliko moških ureja. Brijejo se, odišavljajo, skrbijo za svojo modno podobo.

No, ampak ta skrajnost je problem. Danes moški dejansko niso več moški! Celotna družba gre v to smer. Poglejte na primer trend metroseksualcev. Nakit na moškem je postal nekaj normalnega, uhani, pirsingi, namazane trepalnice, uniseks moda. Depilirajo se, joj, bog se usmili. Če bi bil ženska, se depiliranega še s palico ne dotaknem. Fej!

Čakajte, mnogim ženskam so pa nadvse všeč rockerji, ki imajo recimo nalakirane nohte.

Tam je pa sploh bolna scena. Polno droge, zato stanje ne more biti normalno. To so spet takšni, ki niso »dolgočasni«. A poskusite z njim živeti več kot deset minut. Realnost je povsem drugačna. Mnogi ostanejo rockerji vse življenje. Petdesetletniki se vedejo kot petnajstletniki. Pustimo Micka Jaggerja, Roda Stewarta in podobne. Uspelo jim je, problema s financami nimajo, a je vprašanje, kako srečni so zares ob vseh teh otrocih, mladih ženah in drugih, predvsem materialnih pridobitvah. Večina neuspelih sanjačev pa ostane nezrelih fantkov, ki nato žalostno propadejo, ker niso v življenju ničesar dosegli. V tistem norem obdobju so se vezali na glasbo in ženske, življenje pa teče dalje in na koncu životarijo na socialnih podporah. 

Celotna družba je tako feminizirana, da smo že povsem izgubljeni. Ta hip so feminizirani šolstvo, sodstvo, medicina, lobiji so tako močni, da moški, tudi če bi hoteli, sploh ne pridejo več do izraza. 

A ko govorite o pravih moških, mnoge hitro zavede ideja jamskega človeka in mislijo, da morajo biti hladni, grobi, nedostopni. V spolnosti mislijo, da se morajo naenkrat vesti kot žival in opraviti svoje delo brez nežnosti.

Tudi to je bedarija. Vsaka skrajnost je nora. Ljudje nismo samo eni ali drugi, ampak večinoma nekje na sredini. Patologija je črna in bela, normalnost pa nekje vmes. Če moški čustvuje, ni s tem nič narobe, problematično pa je, ko v situaciji, ki od njega terja moškost, ne bo znal po moško odreagirati. Kot ena ženskica se bo usedel in jokal ter cvilil, njegova žena ali punca pa bo namesto njega reševala težave. Kako naj ga partnerica spoštuje? Ne more ga! Če moški ne postane nekdo v zunanjem svetu, bo problem. Pa ne govorim, da recimo ne sme pomagati v gospodinjstvu. S pomivanjem posode ne bo izgubil svoje moškosti. A kot vzgojitelj mora biti oče in mož, ne more biti mati in žena. Te vloge so izredno pomembne. V odnosu se morajo oblikovati, treba jih je dopustiti. Če ženska pričakuje, da se bo vedel ravno tako kot ona, bodo hude težave. Moški, oče vzgaja drugače, zato ga ženska, mati pogosto odžaga in blokira, dokler se ne naveliča, umakne in odide. Ona ostane sama in vzgaja otroke nezadovoljna. Hkrati mora biti mati in oče v eni osebi. Na eni strani otroka brezpogojno ljubi, ga ščiti, tolaži in sprejema, na drugi pa prepoveduje, kaznuje, zahteva … Ta dvojnost lahko otroka popolnoma zmede in v skrajnih primerih tudi uniči.

Kako torej odpraviti tako fundamentalni problem? Bi morali začeti že v vrtcih in šolah?

Ah, saj ne moremo. Celotna družba je tako feminizirana, da smo že povsem izgubljeni. Ta hip so feminizirani šolstvo, sodstvo, medicina, lobiji so tako močni, da moški, tudi če bi hoteli, sploh ne pridejo več do izraza. Vodeb in Godina se malo mučita pri nas, a bitka je ta hip izgubljena. Dokler ne bo korenitega zasuka, ne bo rešitve. 

Moški mora zaslužiti pozornost svoje ženske. Ne more ga spoštovati zgolj zato, ker mu nekaj binglja med nogami. Zaradi tega še nisi dedec. 

No, ampak morate razumeti, da je ženski težko poslušati, da mora biti žena, ljubica, gospodinja in v vseh vlogah ugoditi moškemu. Spominja na suženjstvo.

Vloge so že pravilne in ženska bo vse to rada počela, če bo imela ob sebi korektnega dedca. Nekoga, ki mu bo zaupala, s katerim se bosta imela rada, on pa jo bo nosil po rokah. Moški torej mora zaslužiti ljubezen svoje partnerice, da ga bo postavila na oltar in ga občudovala. Ne more pa biti zmene. Kako naj bo ponosna na neodločnega, zlomljenega moškega brez hrbtenice? Degradirala ga bo in na prvem koraku kastrirala. Ker ni dedec. V vsej tej zmedenosti pa kratko navadno potegnete predvsem ženske. Mnoge, ki pridejo k meni, porečejo, vse bi dala za pravega moškega, tudi kariero, vendar pravih moških ni več.

To že, ampak tudi ženske si želimo biti oboževane, mar ne?

Seveda, moški mora zaslužiti pozornost svoje ženske. Ne more ga spoštovati zgolj zato, ker mu nekaj binglja med nogami. Zaradi tega še nisi dedec. Danes je velik problem tudi v tem, da so dekleta precej bolj pridna in bolje izobražena. Fantje so v šoli slabši. Pametne ženske pa hitro poberejo tiste, ki so izobraženi. Potem pa ostane, kar ostane. Poglejva čisto praktičen primer; v konfliktu lahko pametna ženska neizobraženega tipa takoj kastrira: »Pa kaj boš ti, ki še šole nisi dokončal,« mu reče in moški, prizadet v svojem egu, kot pretepen pes pobegne. V sekundi ga nadvlada. 

Sam pravim, da ima tisti fant, ki se upre materini prevladi, možnost, da se reši. Vse drugo pa gre k hudiču. Če mati sina obvlada, postane njen večni dolžnik. 

Ljudje pa radi rečejo, da si vsaka želi takega preprostega fanta.

Odvisno, kako to razumete. Če je preprostost mišljena kot moškost, in ne kot status. Gre za to, da se preprosto vede. Udari po mizi in je dedec.

Vaši opisi mi pred oči naslikajo pragmatične moške, a oprostite, sama poznam vedno več takšnih, ki o romantični ljubezni in duši dvojčici sanjajo veliko bolj goreče kot ženske.

To so nezreli fantki, ki so rasli ob mamicah. Osebnostno se niso mogli oblikovati, ker niso imeli ob sebi očeta, s katerim bi se lahko identificirali. Sam pravim, da ima tisti fant, ki se upre materini prevladi, možnost, da se reši. Vse drugo pa gre k hudiču. Če mati sina obvlada, postane njen večni dolžnik. Vedno bo hodil v njeno naročje jokat in reševat probleme. Totalna patologija! 

V svojem mikrokozmosu lahko ustvarimo svoj svet in ta mikrokozmos lahko spreminja makrokozmos. Če pa posameznik sprejme noro družbo in njene vrednote, postane ovca in bleja z drugimi. 

Ampak če vas poslušajo ženske, si lahko rečejo, da tako ali tako ne bodo dobile pravega moškega.

Ah, jaz navadno poskušam problem prikazati črno-belo, da ga ljudje lahko razumejo. Pravega partnerja se da najti, odvisno je le od posameznika. Statistika sicer velja, a vedno lahko na svojem primeru zgradimo drugačno zgodbo. Moraš biti izjema, ki potrjuje pravilo. Saj smo vendar svobodna bitja. Kdo pa pravi, da mora biti tako, kot je zapisano v številkah? Kaj bom sam ustvaril v svoji družini, je odvisno od mene in moje žene. Kdo pravi, da nam rezultat narekuje bolna družba? Zakaj bi moral tudi jaz postati bolan? V svojem mikrokozmosu lahko ustvarimo svoj svet in ta mikrokozmos lahko spreminja makrokozmos. Če pa posameznik sprejme noro družbo in njene vrednote, postane ovca in bleja z drugimi. Človek masa nasproti človeku eliti. Če se izgovarjamo na lastne starše in druge travme, gremo po liniji najmanjšega odpora oziroma iščemo izgovore, da ničesar ne spremenimo. Osebna sprememba je vedno povezana z naporom, odpovedovanjem in tudi trpljenjem.

Vendar se takšni najbolj množijo.

Točno tako, saj je tudi v interesu širše družbe, da je vedno več takšnih, ki ne razmišljajo s svojo glavo in niso problematični. Upora ali revolucije jaz za zdaj ne vidim, čeprav bi bil že čas za kaj takega. A se ne bo zgodilo prav nič, ker je še vedno dovolj droge in alkohola, ki pomirja množice. Tako se obvladuje celoten sistem. 

Samska ženska je družbeni problem, samski moški pa ne. Očitna razlika. 

Kaj pa porečete na to, ko moški pristopi do ženske in jo najprej užali, skritizira ter upa, da jo bo osvojil, ko bo toliko spodkopal njen ego, da bo njega videla v nadrejeni luči?

Zrel moški nikoli ne bo tako dvoril ženski. Problem pa je tukaj v ženskah. Eno okrog ušes bi mu primazale. Pa mu ne, ker vam manjka dostojanstva in ste pripravljene vse to prenašati. Normalna dostojanstvena ženska takšnega vedenja ne bi dopuščala niti sekunde.

A če to naredi, je spet deležna očitkov, da je hladna in nedostopna.

Ne, osamljena. Družba jo straši, da bo ostala sama. In ker jo je tega strah, je pripravljena marsikaj požreti. Saj je vzgoja danes naravnana tako, da morate deklice več potrpeti. Samska ženska je družbeni problem, samski moški pa ne. Očitna razlika. 

Družba je bolna! Tako kot Kaligula, ki se je poročil s svojim konjem. No, tukaj smo. 

Kaj pa porečete na novi ljubezenski trend, sologamijo, ko se ljudje poročajo sami s seboj?

Temu bi jaz rekel že popolna perverznost. Kaže na totalno zmedenost celotne družbe. Kmalu se bo kdo poročil s svojim psom. Politična korektnost pa pravi, da moramo to sprejeti. Družba je bolna! Tako kot Kaligula, ki se je poročil s svojim konjem. No, tukaj smo.