Zdi se mi, da posameznik veliko lažje shaja sam s seboj, če se zaveda svojih korenin in jih potem zna oplemenititi. In ravno s tem namenom sem se v preteklosti veliko ukvarjala z idrijsko čipko, saj se mi zdi, da je to pomemben element kulturne dediščine, ki jo lahko implementiramo v modo. Cilj je naša lastna prepoznavna moda. To je dodana vrednost, ki jo lahko mi ponudimo svetu,« zaupa na začetku pogovora v Ljubljani, kjer živi in dela. Ob prostih dnevih pa pobegne na njej ljubo Primorsko. Med svoje cvetlice.

Kdaj se je zgodil tisti čarobni trenutek, ko ste začutili, da bi radi (modno) ustvarjali?

Mislim, da sem se s tem že rodila. Odkar pomnim, so ti trenutki prisotni, in ni bilo dneva, ko bi podvomila o tem. Ni bilo nekega povoda, to sem enostavno čutila, in še danes sem srečna, da se lahko ukvarjam s stvarmi, ki jih čutim od nekdaj.



Komu ste namenili prvi kos in kaj je to bilo?

Verjetno moji punčki barbiki. Njim sem kot otrok šivala oblekice, ki jih je bilo takrat še težko dobiti. Kakšno mi je oče prinesel iz tujine, več pa sem jih sešila sama. Kasneje so bili prvi »resni« kosi namenjeni moji sestri. Ona je še zdaj njihova zvesta uporabnica.

Kaj je vaše prvo vodilo pri oblikovanju oblačil?

Vsekakor kakovosten izdelek. Vodil je več. Prvo je moda. Trendi se spreminjajo in treba jim je slediti, sicer nisi aktualen. Drugo vodilo, ravno tako pomembno, je kakovost izdelka. Izdelek, ki ga dam iz rok, mora biti vrhunsko izdelan. Presegati mora kakovost, ki smo je sicer vajeni iz množične produkcije, saj le tako lahko zadovoljim stranke in sebe. Tretje vodilo je, da mora obleka izpolniti pričakovanja naročnika, približati se njegovim željam pa tudi potrebam. Ko uskladim vsa ta vodila, je obleka meni in stranki v veselje.

S katerimi materiali in barvami se imate najraje?

Rada imam naravna vlakna, tudi če so veliko bolj zahtevna. Svila, volna, lan in druga manj industrijska vlakna so mi vedno v izziv in prva izbira. Obožujem jih. Zahtevajo vso pozornost in jo uporabniku s hvaležnostjo vračajo. Saj se spogledujem tudi z visokotehnološkimi materiali, vendar bolj kot eksperiment ali dodatek. Seveda moraš pri ekstremnih obremenitvah uporabljati ekstremno blago, a s tem se ukvarjam veliko manj. Sem zelo barvit oblikovalec in črna ni pogosta barva mojih kolekcij.

Kaj pa navdih? Nam zaupate kaj o tem?

Navdih je vedno okoli mene, v stvareh in ljudeh, ki z mano krojijo dan. Hecna stvar, tale navdih, ne iščem ga, temveč najdem.



Kolekcija je celota, kako pa se lotite izdelka po naročilu?

Oblačim človeka, ne samo telesa, zato želim čim bolj spoznati tistega, ki bo nosil to oblačilo.

Pred leti se je v vaših čipkastih stvaritvah na modni reviji v Idriji sprehodila poslanka Eva Irgl. Jo oblačite tudi sicer, za parlament?

Z Evo sva se spoznali prav prek projektov, ki so vzpodbujali modo in prepoznavnost slovenskih oblikovalcev. Naredila sem ji več kosov, ki jih rada nosi ob različnih priložnostih. Eva je zrela oseba, ki ve, kako se obleči in kaj kupiti, da ji bo ustrezalo. Mi je pa v veselje, ko jo vidim in na njej prepoznam svoje izdelke.

Kako se pa sami najraje oblačite?

Instinktivno pa po vremenu.

Kaj pa dodatki? Kakšni so po vaše najboljši?

Dodatek mora nekaj izražati: ali je izrazito uporaben ali izrazito sporočilen. Na smučanju, na primer, potrebuješ smučke, in te so izrazito uporaben dodatek za smučanje, seveda. Za vsak dan so pomembni izraziti dodatki, s katerimi izrazimo svoj jaz, čustva ali pripadnost.



Je lahko katero oblačilo večno?

Oblačilo mora biti vedno, tudi cesar je imel novo oblačilo, čeprav je bil gol. Je oblačilo lahko tudi večno? Moj odgovor je da. Če je enkrat dobro oblikovano in je ujelo duh časa, v katerem je nastalo, je modno za vedno. Če mi ustreza kot uporabniku in je kakovostno izdelano, je večno. Seveda ne za uporabo, saj ima vsako omejitve, a če ga hranimo, je izjemen kos vedno izjemen in s tem večen.

Kaj odseva kolekcija Mojce Celin v aktualni sezoni in s čim se spogleduje tista za jesen?

Aktualna kolekcija eksperimentira z digitalnim tiskom. Ideja izhaja iz razkošne barvne palete mineralnih geod, ki jih je v tekstilni vzorec oblikovala Petja Montanez. Sveža bela podlaga in barvne eksplozije mineralov, tako sem si letos zamislila poletje. Jesen bo volnena, ja, vsekakor volnena.

Kdaj pa je vaš najljubši čas za ustvarjanje?

Rekla bi spomladi, ko vse cveti. A tudi v drugih obdobjih moram ustvarjati in biti enako dobra, kot sem v svojem najljubšem času.



Na kaj ste ponosni?

Vsak dan znova se trudim početi stvari, na katere bi bila lahko ponosna. Tudi kadar mi kaj ne gre najbolje, je to po moje z namenom, da bom lahko v naslednjem trenutku napredovala. Moram reči, da sem ponosna res na vse, saj je vse prispevalo k temu, da sem danes tukaj, kjer sem.

Kje lahko kupimo vaše stvaritve?

V trgovini Zoofa, Breg 12, Ljubljana. Na robu Ljubljanskega barja na Jurčkovi ustvarjamo unikate. Sem prihajajo ljudje, ki jih zanima celotni proces nastajanja oblačila.