Ima že več kot 48 let bogatih izkušenj. Sodeloval je pri generalni obnovi Pokrajinskega muzeja Celje, kjer je na novo tapeciral zgodovinske kose pohištva, ki še danes stojijo v njem. Stilno pohištvo pa je bilo tapetniškemu mojstru Zorku blizu tudi kasneje. Kot pravi sam, ima do starih stvari poseben odnos, in ko se loti kosov z dolgo zgodovino, jih obnavlja z dušo. Pošali se, da je bil tapetniški poklic dolga stoletja v človeškem življenju prisoten od spočetja do smrti. Od zakonske do smrtne postelje, njegovo delo je bila žimnica v zibelki za otroka kot tudi kraljevski, danes pa direktorski stol. 



Potrošniška nenasitnost

»Še Trump se rad hvali z bajnim pohištvom, ki je seveda delo izurjenih tapetnikov,« se nasmeji Zorko. In že smo pri denarju. Tu se konča veliko sodobnih zgodb o uspehu. Kot v svetu hitre mode želijo danes potrošniki tudi pri opremljanju prostorov za malo denarja veliko poceni muzike. Če vsako sezono zamenjamo garderobo, se nam zdi, da moramo venomer vnašati svežino v naša domovanja. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi s takšno razvajenostjo ustvarjali tudi kupov nerazgradljivih odpadkov. Zapomniti si je namreč treba, da je množično proizvedeno pohištvo slabo narejeno predvsem zato, ker je v interesu proizvajalcev, da kupci stvar po nekaj letih nujno zamenjajo. Tako se vrti potrošniški krog. Kupci si morajo kar naprej želeti novosti, trg jih uspešno proizvaja, zavrženih »smeti« pa je iz dneva v dan več.


PREBERITE ŠE: Vam Ikea diktira dom?



Materiali, prijazni do človeka

Lepota tapetništva, ki črpa znanje iz bogate tradicije uporabe naravnih materialov, je v vse bolj aktualnem recikliranju. Ste vedeli, da se da naravne materiale, ki jih pri svojem delu uporabljajo tapetniki že stoletja, povsem obnoviti? Mojster Zorko nam pokaže, da je vsa naravna polnila mogoče prerahljati, prečesati in presmukati na mikalnem stroju, kar iz ovčje volne, konjske žime in drugih prediv odstrani ves prah in umazanijo, material pa je tako pripravljen za ponovno uporabo. Žimo se da celo oprati pod tekočo vodo, kar jo naredi kot novo. To je veliko bolj ekološka izbira, saj ne ustvarjaš nepotrebnih odpadkov, da o uporabi nerazgradljivih umetnih polnil, ki v prostor oddajajo tudi človeku škodljive pline, sploh ne govorimo. Če vam živalski materiali z etičnega ali alergijskega vidika ne dišijo, so tukaj tudi naravni materiali rastlinskega izvora. Tapetniki uporabljajo za polnila oblazinjenega pohištva še morsko travo, kokosova vlakna, vlakna iz sisala in kapok. In zakaj poleg očitne prednosti recikliranja izbrati naravno? Ker so ti materiali prijazni do človeka. Prijetnejši je že občutek ob dotiku s kožo. Poleg tega jih ima večina lastnost toplotne izolacije, dihajo, vpijajo znoj in ga oddajajo v prostor, v nasprotju z umetnimi pa ustvarjajo v prostoru tudi mikroklimo. Nadvse vzdržljivi so in ob pravilni negi bodo uporabni tudi sto let, zagotovi Zorko. Mar to ni dobra kupčija?



Ohranimo znanje

Tapetniški poklic pa odlikuje tudi njegov individualni pristop. Ker je v vsakem izdelanem kosu največ ročnega dela, si niti dva stola nista povsem enaka. Pri tapetniku boste dobili pohištvo po meri. Mojster Zorko povleče še eno vzporednico z modo. Kakor nam vsem ljudem ne ustreza ista velikost oblačila, tudi naša zadnjica ne bo udobno sedela v istem naslanjaču. Kot pri vseh izumirajočih obrteh si Zorko tudi za svojo želi večje zanimanje med mladimi. Šole naredijo le del poti, najbolj dragoceni del izobraževanja za obrtniški poklic se namreč zgodi ob vajeništvu pri mojstru. Ko znanje enkrat izumre, ga je težko izbrskati iz knjig, spoštovanja do tradicije pa bi se lahko učili že pri naših sosedih. Velike države z bogato zgodovino, kot so Italija, Francija, Anglija, Španija in Portugalska, se zavedajo, kakšno osebno in nenadomestljivo noto nosijo v sebi kosi pohištva, ki prehajajo iz roda v rod. Glede na to, da z njihovim ohranjanjem pripomoremo tudi k razbremenitvi okolja, tapetniška obrt gotovo ne sme postati le del starodavne zgodovine.