Živite v Londonu, od kod pa ste doma?

Prihajam iz Ljubljane, mama je Korošica in oče Primorec, v Ljubljani sta se spoznala in tam ustvarila kariero. V mladosti pa sem veliko časa preživela v Mežici, na kar imam lepe spomine, poleg tega sem se prav tam seznanila z ročnimi deli in tekstilno obrtjo.

Želim, da nakit komunicira s telesom, izraža osebnost, nosi zgodbe, sporočilo in hkrati daje uporabniku moč, zadovoljstvo in veselje. Tako pozitivno vpliva na počutje in samopodobo ženske, postane del nje in se z njim poveže.  

Kako vas je kot arhitektko zaneslo v modno oblikovanje?

V primerjavi z arhitekturo me pri oblikovanju privlači krajši čas med idejo in izvedbo. To je tudi eden od razlogov, da sem se že med študijem arhitekture vzporedno vpisala na oblikovanje tekstilij in oblačil na naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Arhitektura je sicer fascinantna zaradi mogočnosti stavb, vpliva na človeka in ustvarjanje trajne prisotnosti ter bivalnega okolja v različnih merilih. Pri oblikovanju oblek, dodatkov in nakita pa se ukvarjam z manjšim merilom, kar je bolj osebno, izdelki pa so bliže človeškemu telesu.



Čemu se trenutno najbolj posvečate?

Delam različne projekte, pri katerih uporabljam tradicionalne ročne tehnike in z njimi izražam sodobno estetiko. Trenutno oblikujem in razvijam novo kolekcijo nakita in objektov za prihodnjo sezono.

Že od nekdaj si krajšam čas z ročnimi deli, za katera me je navdušila mama. Ko sem bila majhna, sva vedno kaj ustvarjali, naučila me je plesti in kvačkati. 

In kakšni so kosi prihajajoče pomladi?

Lahkotni, igrivi, barvni in veseli. Želim, da nakit komunicira s telesom, izraža osebnost, nosi zgodbe, sporočilo in hkrati daje uporabniku moč, zadovoljstvo in veselje. Tako pozitivno vpliva na počutje in samopodobo ženske, postane del nje in se z njim poveže. Prevladujoči material bo še vedno tekstil, preizkušam pa tudi nove materiale in kombinacije.



Kaj pa je tisto, kar najbolj prižiga vašo domišljijo? Kateri je vaš največji navdih?

Moje kolekcije imajo vedno enako izhodišče, navdih pa so nove izkušnje in impulzi mesta, kulture, umetnosti, mode, arhitekture ... Pred kratkim sem, denimo, teden dni preživela na vzhodni obali ZDA. V New Yorku sem si dan rezervirala za sprehod od južne konice Manhattna do severa Centralnega parka, kjer se nekako celoten svet zvrsti, ulico za ulico. Na poti sem v MoMi obiskala razstavo Items: Is Fashion Modern?, ki raziskuje sedanjost, preteklost in prihodnost mode s 111 razstavljenimi kosi, ki so izoblikovali trende v sodobni družbi. Ta izkušnja in podobne so tiste, ki so kot koščki, ki gradijo kolaž, in hkrati motiv, ki vzbuja željo po ustvarjanju. Hkrati pa so vedno prisotni spomini na preteklost, ki jih prebujajo asociacije in skupaj ustvarjajo nove zamisli in ideje. Mislim, da je pomembno ohranjanje lokalnega, s čimer se identificiramo, in hkrati posodabljanje in kombiniranje, kar izkušnjo ali produkt dopolni. Tako moje kolekcije bogatijo zgodbe iz preteklosti in spominov, ki so v trenutku navdiha zamrznjeni v obliki forme, barve in materiala.



Za koga ste naredili prvi kos in kateri je bil?

Že od nekdaj si krajšam čas z ročnimi deli, za katera me je navdušila mama. Ko sem bila majhna, sva vedno kaj ustvarjali, naučila me je plesti in kvačkati. Začetki oblikovanja zagotovo segajo v otroštvo, ko sem se od prednic učila ročnih del. Prvo oblikovano tekstilno ogrlico sem naredila med študijem oblikovanja oblačil in tekstilij. Izhajam sicer iz arhitekture, kjer je veliko eksperimentiranja s fizičnimi modeli, maketami. Z raziskovanjem materialov in zame novih tekstilnih tehnik sem želela preveriti prostorske učinke, povezavo med materialom in tehniko oblikovanja ter ugotovila, da se lahko tako izrazim.

Tekstilni materiali in tradicionalne ročne tehnike, ki jih uporabljam, imajo tudi simbolični pomen, saj izpostavljajo pomembno temo izumiranja tradicionalnih ročnih tehnik, problem odpadnega tekstila kot posledico hitre mode in odsotnost lokalno pridelanih materialov. 

Nam lahko razložite tehniko, ki jo uporabljate pri ustvarjanju?

Izhodišče mojih kolekcij nakita so tradicionalne ročne tehnike, natančneje pletenje in prepletanje niti. Raziskujem ročne tehnike in z njimi ustvarjam sodobne kose nakita. Prepletanje tekstilnih materialov je pogosto tudi prispodoba za prepletanje spominov in asociacij, ki me spremljajo pri oblikovanju. S svojimi kolekcijami želim pokazati, da je pletenje umetnost, ki je sodobna in uporabna.



Kaj pa materiali, kateri so vam najbliže?

Za zdaj so to tekstilni materiali, saj so najboljše sredstvo za materializacijo mojih dizajnov. Tekstilni materiali in tradicionalne ročne tehnike, ki jih uporabljam, imajo tudi simbolični pomen, saj izpostavljajo pomembno temo izumiranja tradicionalnih ročnih tehnik, problem odpadnega tekstila kot posledico hitre mode in odsotnost lokalno pridelanih materialov. Ko tekstilna vrv s pomočjo pletenja prevzame novo formo, se namreč meje med tekstilom in nakitom zabrišejo.

Nimam vzornika, raje imam izkušnje in zgodbe, ki so bolj abstraktne in so močnejši navdih. 

Ali sledite tudi modnim smernicam oziroma imate vzornika?

Mislim, da moramo mladi smernice določati sami in ne slediti velikim, umetno ustvarjenim zapovedim. Nimam vzornika, raje imam izkušnje in zgodbe, ki so bolj abstraktne in so močnejši navdih. Očarajo me ljudje, ki so uspešni na svojih področjih, imajo različna ozadja in sposobnosti, so pozitivni in uživajo v tem, kar delajo. Obožujem japonsko arhitekturo, tako zgodovinsko kot sodobno. Všeč mi je, da delajo arhitekturo za ljudi, ustvarjajo nepričakovane ambiente, ki jih mi nismo vajeni, povežejo človeka z naravo, ga prefinjeno umestijo v mesto in mesto približajo njemu, ne pretiravajo ter se poglobijo v različne vidike življenjskih slogov.



Komu namenjate svoje stvaritve in kje jih lahko kupimo?

Moj nakit je namenjen ženski, ki spoštuje ročno delo, pomen oblikovanja in avtentičnost izdelkov. Ona je sodobna, nasmejana, ustvarjalna, pozitivna, spontana, minimalistična, a hkrati eklektična. Njen stil je edinstven, zanima jo moda in z njo ustvarja svoj izraz, poleg tega v posameznih kosih išče zgodbe in njihov globlji pomen ter se nanje naveže.

Nekatere kose iz moje kolekcije lahko kupite na spletni strani www.urskahvalica.com, v Sloveniji pa jih prodajajo tudi v butiku Almira Sadar in trgovini GudShop v Ljubljani, v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru in galeriji Re:Gallery v Kopru.

Stranke vedno bolj spoštujejo oblikovanje in ročno narejene izdelke s pozitivno in iskreno zgodbo. 

In kateri je vaš najljubši kos?

Trenutno najraje nosim svoje pletene uhane U Hoops, drugače pa je moj najljubši kos broškica U Insekt. Insekt je preprost, eleganten in sodoben dodatek, narejen z eno potezo, hkrati pa je vizualno prepoznaven in zapomnljiv kos.



S čim pa vam je uspelo prodreti na tuje? Boste ostali v Londonu?

Dandanes je pomembno zavedanje preteklosti in tradicije. Stranke vedno bolj spoštujejo oblikovanje in ročno narejene izdelke s pozitivno in iskreno zgodbo. Mislim, da je to še bolj izrazito v velikih mestih, kjer je potrošnik navadno še manj povezan s produkcijo, pri manjših in unikatnih kolekcijah pa spodbuja in soustvarja prostor, v katerem živi.
Ostajam v Londonu, saj sem si vedno želela živeti v velikem mestu in izkusiti vse, kar tako mesto ponuja. Za zdaj pri delu zelo uživam, prav tako pa me žene ambicija po uveljavitvi in ustvarjanju.



Kako bi oblekli bodočo kraljevsko nevesto Meghan in kakšen nakit bi ji nadeli, če bi imeli priložnost?

Zanimiv se mi zdi potencial kombinacije tradicionalnega, sodobnega in manj formalnega ter njihova sinergija – uporaba nekonvencionalnih materialov, dodatkov oziroma krojev. Že Kate je s svojim pristopom posodobila vlogo, Meghan pa bi glede na uspešno igralsko kariero lahko poosebila sodobno monarhinjo, ki je prisotna tako v kraljevi kot civilni podobi – to pa bi izražal tako njen vsakdanji kot tudi poročni slog.