Vaš družinski slogan pravi, da kujete sanje drugim v večnost. Kaj pa vaše osebne sanje, ste jih že uresničili?
Sanje so ideja, ki se nam rada izmuzne prav takrat, ko smo prepričani, da smo že na cilju. Menim, da so največja lepota trenutki spontanosti, ki jih doživimo na poti uresničevanja svojih sanj. Sama sicer sanjam, da bi oblikovalski atelje preselila v starinski steklen zimski vrt s sončnicami in kaktusi, ki bi prav zares izražal mene in v katerem bi lahko s pogledom na gozd ustvarjala v družbi papagaja in lenega mačkona. No, pustimo se presenetiti.

Rekla bi, da mi je tata predstavil oblikovanje nakita iz voska, ko sem bila stara okrog 12 let. Že takrat me je ročno delo povsem prevzelo in iz voska sem zbrusila enostaven, morskemu valu podoben prstan. 

Za kaj vam trenutno najbolj bije srce?
Brez dvoma za moj nakit. Po precej dolgem iskanju svoje vloge v družinskem podjetju Malalan sem se med oblikovanjem svoje prve kolekcije končno ustalila v draguljarskem ateljeju. Svoboda, ki mi jo daje oblikovanje, je neprecenljiva in edino, kar sem potrebovala, je bil pogum, da jo zgrabim in zaupam svojim občutkom in zmožnostim.


Pa ste že od nekdaj vedeli, da boste oblikovali nakit?
Globoko v sebi mislim, da sem nekako vedela, ampak sem se tej ideji z vsemi močmi upirala. Ko ti je nekaj kar ponujeno, se vprašaš, ali si to resnično želiš ali sprejemaš samo zato, ker imaš pač možnost. No, tega vprašanja se mi zelo dolgo ni uspelo otresti, ker sem predvsem želela biti zvesta sebi. Na srečo sem si dovolila poskusiti in opazila, da je ljubezen do nakita del mene, proces oblikovanja pa tako naraven, da pogosto podvomim o iskreni zanimivosti končnega izdelka.

Kljub izjemnemu napredku računalniških vizualizacij starodavne draguljarske hiše še danes prisegajo na ročni izris kar se da stvarnih prikazov oblikovnih zasnov nakita. S takšnimi pristopi se oblikovalčeva čustva ne izgubijo v dolgem procesu od skice pa do končnega izdelka in to me iskreno navdušuje. 

Kakšna je bila vaša prva ustvarjalna izkušnja?
Rekla bi, da mi je tata predstavil oblikovanje nakita iz voska, ko sem bila stara okrog 12 let. Že takrat me je ročno delo povsem prevzelo in iz voska sem zbrusila enostaven, morskemu valu podoben prstan. Zlatarji so ga nato ulili v srebro in dokončali, danes pa ima svoj prostor v moji skrinjici z nakitom.


Kdaj ste začutili, da vam žlahtne kovine in dragulji že »zaupajo«?
Šele po tem, ko so moji izdelki zapustili draguljarno v rokah zadovoljnih lastnikov. Njihovo navdušenje mi je pokazalo, da je nakit res takšen, kot sem si ga zamislila, in da je nekaj posebnega. Na akademiji so nas naučili, da se je vedno treba zavedati vseh lastnosti materiala, ki ga oblikujemo, in jih izkoriščati v svojo korist. To imam ves čas v mislih in v lastnostih materiala iščem igro svetlobe, odsevov ter kontrast odtenkov zlata v kombinaciji lesketa in živih barv dragih kamnov.

Med delom najraje poslušam podcaste, glasba mi ni tako blizu. Pogovorov sicer ne slišim zares in jih ne spremljam v celoti, mi pa veliko bolj ustreza takšen tip »šuma v ozadju« kot glasba. 

S katerimi materiali se pri oblikovanju pravzaprav čutite najbolj povezane?
Ustvarjalnega procesa se najraje lotim z barvicami in temperami. Začetni del oblikovanja je zame najbolj zanimiv: skiciranje, risarska vizualizacija in snovanje samega izdelka na papirju. Kljub izjemnemu napredku računalniških vizualizacij starodavne draguljarske hiše še danes prisegajo na ročni izris kar se da stvarnih prikazov oblikovnih zasnov nakita. S takšnimi pristopi se oblikovalčeva čustva ne izgubijo v dolgem procesu od skice pa do končnega izdelka in to me iskreno navdušuje. To sem imela srečo preizkusiti v našem katalogu Moments by Malalan: ob listanju po mojih ilustracijah ogrlic z dragimi barvnimi kamni so številni bralci pomislili, da gre za fotografije že izdelanih kosov nakita.


Vas spremlja glasba, medtem ko ustvarjate?
Med delom najraje poslušam podcaste, glasba mi ni tako blizu. Pogovorov sicer ne slišim zares in jih ne spremljam v celoti, mi pa veliko bolj ustreza takšen tip »šuma v ozadju« kot glasba.

Letošnja broška izhaja iz moje prve kolekcije Gaea. Poimenovali smo jo po boginji narave, kar prav kliče k povezavi z neverjetnimi ženskami, ki vsako leto očarajo in presenetijo s svojimi dosežki. 

Kaj pa je navdihnilo letošnjo broško Ona 365, kaj izraža, pripoveduje?
Letošnja broška izhaja iz moje prve kolekcije Gaea. Poimenovali smo jo po boginji narave, kar prav kliče k povezavi z neverjetnimi ženskami, ki vsako leto očarajo in presenetijo s svojimi dosežki. V perforiran vzorec kolekcije sem »skrila« nageljnove cvetove, ki simbolizirajo ženstveno eleganco, samostojnost in po svoje tudi neodvisnost.


Kaj je najbolj bistveno pri vašem odnosu z družino?
Verjetno to, da se veliko pogovarjamo. Prav zato, ker skupaj preživimo večino dni, pa zelo hitro pozabimo, da smo družina, in ne zgolj sodelavci ... Brat skrbi za butik v Zagrebu, najmlajša sestra pa v Franciji opravlja šolo za pripravo sladic, zato smo na daljavo povezani prek skupnega »chata«, kar postaja vedno bolj zabavno, saj si ostajamo blizu ne glede na vse.

Verjetno bom v procesu oblikovanja svojega poročnega prstana prav zares udeležena, ampak ne nazadnje to pri nas stori večina bodočih nevest, ki lahko precej vplivajo na končni videz svojih, po naročilu izdelanih poročnih prstanov. 

Zaupajte nam še za konec – si boste sami oblikovali poročni prstan?
Niste prvi s tem vprašanjem. (smeh) Verjetno bom v procesu prav zares udeležena, ampak ne nazadnje to pri nas stori večina bodočih nevest, ki lahko precej vplivajo na končni videz svojih, po naročilu izdelanih poročnih prstanov. Med nastajanjem jih sicer vedno laže usmerjam in jim svetujem, upam, da pri mojem »podvigu« to ne bo posebna ovira.