Magnezij pomaga pri aktivaciji parasimpatičnega živčevja, torej dela živčnega sistema, ki skrbi za počitek. Neposredno vpliva na regulacijo živčnih prenašalcev, ti telesu sporočajo informacijo, da se lahko sprosti. Magnezij pravzaprav blokira druge, bolj razburljive molekule, da bi se združile z živčnimi receptorji, zato se organizem po naravni poti umiri.

Boljši spanec

Molekule magnezija spodbujajo receptorje GABA, živčne prenašalce, ki umirjajo živčni sistem in telo pripravljajo na spanje. Višja je raven GABA, bolj si organizem želi spanja. To s pridom uporabljajo pri izdelavi nekaterih uspavalnih tablet, ki delujejo na podlagi zvišane ravni omenjenih receptorjev. Magnezij vpliva tudi na uravnavanje hormona melatonina, torej hormona, ki upravlja cikel spanja in budnosti v telesu. Raziskave so dokazale, da sta ravni magnezija in melatonina v telesu močno povezani. Pri ljudeh, ki so imeli nizko raven magnezija, so zaznali tudi slabši spanec, zato sklepajo, da je raven minerala neposredno povezana s cirkadianim (dnevno-nočnim) ritmom.

Ravno prav

V eni izmed študij so leta 2001 preverjali njegov vpliv na miši. Pri njih so opazili slabši in bolj nemiren spanec, če je bila raven magnezija previsoka ali prenizka, kar dokazuje, da ga mora biti v telesu ravno prav. Pomanjkanje je povzročilo krajša obdobja spanca, poleg tega je bil manj globok.

Globlja sprostitev

V ameriški študiji so se leta 2011 osredotočili na starejšo populacijo. V eni testni skupini so ljudje jemali 500 mg magnezija na dan, v drugi placebo. Končni rezultati so odkrili, da je skupina, ki je uživala magnezij, v povprečju spala boljec. Obenem so pri njih zaznali povišano raven renina in melatonina, hormonov, ki sta odgovorna za spanec. Podobno študijo so leta 2012 ponovili. Medtem ko je ena skupina znova uživala placebo, so bili v drugi deležni 225 mg magnezija, 5 mg melatonina in 11,25 mg cinka dnevno. Rezultati so znova pokazali boljši spanec pri skupini, ki je dejansko uživala dodatke, ker pa sta bila zraven še cink in melatonin, je težko reči, ali je bil res glavni krivec magnezij. Vsekakor drži, da določeni minerali in hormoni pozitivno vplivajo na spanec. Obenem so potrdili, da je ta zaradi magnezija kakovostnejši, globlji in osvežilnejši.

Brez volje ali brez magnezija?

Marsikatera neprespana noč je lahko posledica globljih težav z depresijo ali tesnobo. Pri posameznikih, ki so imeli nizko raven magnezija, so opazili močnejše občutke tesnobe, brezupa in duševno zmedenost, zato sklepajo, da bi lahko dodajanje magnezija (če ga je premalo) ublažilo neprijetne simptome, ki spremljajo omenjena duševna stanja. Kar nekaj strokovnjakov se ukvarja s tezo, da lahko dodajanje magnezija okrepi zdravljenje z antidepresivi in mogoče celo ozdravi tesnobo.



Prosim, brez napadov panike

Nekateri trdijo, da ima magnezij pri odpravljanju tesnobe izredne učinke. Ne le da pomaga pri sproščanju živčnih prenašalcev GABA, temveč tudi upočasnjuje sproščanje stresnih hormonov ter deluje kot filter, da ti ne dosežejo možganskih centrov. Ameriška zdravnica Carolyn Dean trdi, da je pomanjkanje celo glavni krivec za tesnobo in napade panike. Visoka raven stresnih hormonov, ki jih ima oseba s tesnobo, sproži vrsto procesov, ki v telesu porabijo zaloge magnezija.

Zmanjšuje vnetja

Magnezij deluje protivnetno, ravno kronično vnetje pa povezujejo z vrsto nevroloških bolezni, kot so depresija, kemične odvisnosti, shizofrenija, alzheimerjeva bolezen in bipolarna osebnostna motnja. Nizka raven magnezija je povezana z visoko stopnjo vnetnih procesov. To v telesu spodbujajo sproščanje citokinov, ki vnetje sprožijo tudi v možganih, kar vpliva na voljo in počutje.

Adijo, težke kovine

Živo srebro, svinec in aluminij se lahko naložijo v telesu, kar povezujejo tudi z depresijo in tesnobo. Še ena pozitivna lastnost magnezija je, da organizmu pomaga pri odplavljanju težkih kovin. Sodeluje pri razstrupljanju telesa, obenem pa možganom pomaga pri obnavljanju. Plastičnost možganov je namreč odvisna od hranil, eden izmed ključnih je ravno magnezij.

Manjše razlike

Ker je v telesu vse povezano, tudi raven krvnega sladkorja vpliva tako na počutje kot raven hormonov. Velike razlike, torej dolgotrajna lakota in obilni obroki, povzročijo tolikšne spremembe v sproščanju hormonov, da lahko pri nepravilnostih močno ogrozijo organizem. Magnezij pomaga telesu pri stabilizaciji krvnega sladkorja, zato so razlike v počutju manjše.