Ne bomo se je zaman spominjali, kot primadone opernih odrov. Vilma Bukovec Kambič je namreč kot solistka nastopala po celem svetu in prejela več mednarodnih nagrad in priznanj. Po študiju glasbe na ljubljanski glasbeni akademiji je postala redna članica ljubljanske opere, kot solistka pa debitirala leta 1944 z vlogo Siebla v Gounodovem Faustu. 

Postala je ena prvih njihovih solistk, se spominjajo v Operi Ljubljana, v svoji karieri pa je nastopila v skoraj vseh vlogah opernega repertoarja za lirski in pozneje tudi dramski sopran. Vilmo Bukovec Kambič sta prevevali velika pevska kultura in pristna odrska igra. Za svojo poustvarjalnost je med drugim prejela prvo nagrado in zlato medaljo na tekmovanju v Touluseu (1954) ter prvo nagrado na tekmovanju v Verviersu (1955), prešernovo nagrado (1957) za vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi, leta 1982 pa ob slovesu od dejavnega petja na odru ljubljanske Opere še Prešernovo nagrado za življenjsko delo ter Betettovo nagrado. Leta 2000 je ob 80-letnici prejela tudi srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti in za uveljavljanje slovenske kulture v mednarodnem prostoru.

Primadona Vilma Bukovec Kambič je petju posvetila 40 let življenja. Zadnja leta je prebivala v Domu za starejše občane v Trnovem v Ljubljani. Še lansko leto pa se je v oddaji Ponedeljkovo dopoldne z Ljerko na RTV Slovenija spominjala svojega prvega nastopa leta 1929. Takrat je kot devetletna deklica nastopila v trebanjski cerkvi, še bolj ganljiv pa je spomin na nastop v Gonarsu med bivanjem v taborišču, ko je trem obsojenim na smrt izpolnila zadnjo željo in jim zapela Ave Marijo.