Raziskovalka slovenskega ljudskega slovstva je bila avtorica več radijskih, televizijskih in gledaliških iger, bralcem in gledalcem pa se je najbolj vtisnila v spomin njena komedija Pod Prešernovo glavo, ki jo je izdala leta 1985 in je bila kar 150-krat razprodana. Leto pred tem je objavila zbirko pravljic za otroke Čudozgodbe, ki je prav tako doživela velik uspeh. 

Rodila se je leta 1933, študirala na ljubljanski Filozofski fakulteti in se zaposlila kot profesorica na klasični gimnaziji v Ljubljani. Leta 1955 se je poročila s slovenskim literarnim zgodovinarjem in filozofom Tarasom Kermaunerjem. Rodili so se jima trije otroci, med njimi hčerka Aksinja, ki je pisateljica. Leta 1978 je magistrirala in nato še doktorirala ter se z možem preselila v Avber na Krasu. Skupaj s soprogom, s katerim sta bila do njegove smrti leta 2008, poročena dolgih 53 let, sta sooblikovala slovensko dramsko analizo in kritiko ter ustvarila priročnik Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike. 

Izdala je štiri igre za otroke, ki so vzgojne in od posameznika zahtevajo premislek o sebi. Leta 1988 je za zbirko esejev Med bogovi in demoni prejela Levstikovo nagrado. V knjigi New age in krščanstvo je kritično presojala religije in filozofije. Goljevšček Kermaunerjeva je zapisala tudi mnogo gledaliških kritik ter recenzij umetniških razstav, plesnih prireditev, filmov in knjig. Članke je objavljala v Naših razgledih, študentskem tedniku Tribuna, reviji Beseda in v časopisu Novi svet.  


S filozofinjo in literarno ustvarjalko je pred skoraj desetimi leti govorila Onina novinarka. Intervju, v katerem Alenka Goljevšček Kermauner govori o smislu življenja in ljubeči zakonski sreči, je nastal le malo pred smrtjo njenega moža. Preberite ga tukaj.