Le kjer je nujno, in ne vsepovprek

Odgovarja:

Videonadzor se lahko v Sloveniji izvaja tudi v podjetjih oziroma v delovnih prostorih, in to v različnih oblikah, vendar pa za njegovo izvajanje obstajajo jasne zakonske omejitve.

Podjetje, ki izvaja videonadzor, mora namreč o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Obvestilo mora vsebovati informacije, da se izvaja videonadzor, naziv podjetja, ki ga izvaja, in telefonsko številko za pridobitev informacije, kje se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema in koliko časa.

Podjetje lahko izvaja tudi videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore tega podjetja, vendar pa le, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov, ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. V teh primerih morajo biti v pisni odločitvi obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora.

Videonadzor znotraj delovnih prostorov (torej znotraj podjetja) se lahko izvaja le v izjemnih primerih, in sicer kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Tedaj se lahko videonadzor izvaja le v tistih prostorih, kjer je to nujno potrebno, in ne vsepovprek.

V vsakem primeru pa ga je prepovedano izvajati v delovnih prostorih zunaj delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.

Zaposleni morate biti pred začetkom izvajanja videonadzora vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju.

Če je torej videonadzor vzpostavljen zakonito in delodajalec na osnovi njega pridobi dokaze o vaših kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja, je lahko to tudi razlog za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

V skladu z zakonom o delovnih razmerjih lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog), lahko pa mu tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, in sicer če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, kot tudi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

V teh primerih lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.